Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
čúk -a m (ū) 
  1. 1. majhna nočna ptica, podobna sovi: čuk čuka, se oglaša, skovika; gleda kakor čuk jezno, neprijazno
  2. 2. ekspr. čuden, nekoliko omejen človek: pa si res čuk; ti čuk stari / glej ga čuka, že spet meče kamenje
  3. 3. star. zlatnik, goldinar: posodi mi petnajst čukov
SNB
čúkSSKJ -a m, živ. (ȗ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
vrednost tisoč denarnih enot: zaslužiti petsto čukov; Avtomobil sem prodal za ušivih sto petindvajset čukov E = sthrv. čȗk, nar. bolg. čúk < pslov. *čukъ iz ide. *(s)k'ā̆u̯-, *(s)k'ē̆u̯-, *(s)k'ū̆- 'tuliti, cviliti'
SSKJ
čúkast -a -o prid. (ū) ekspr. neprijazen, mrk: kje si staknil tega čukastega človeka; čuk čukasti / čukast pogled
    čúkasto prisl.: ne glej tako čukasto
SSKJ
čúkec -kca m (ȗ) 
  1. 1. manjšalnica od čuk: čukec je zletel iz dupla
  2. 2. ljubk. otrok: daj že čukca spat / kot nagovor ti moj mali čukec
SSKJ
húkati -am nedov. (ȗ) 
  1. 1. izdihavati zrak in z njim kaj ogrevati: hukati v roke; hukati si v premrle prste; otroci hukajo v zaledenelo šipo
  2. 2. oglašati se z glasom hu: čuk, sova huka / parniki so monotono hukali
SSKJ
izpéti -pôjem dov., izpój izpójte tudi izpôj izpôjte; izpél (ẹ́ ó) 
  1. 1. prenehati peti: izpeti melodijo, pesem
    // zapeti do konca: izpeti arijo; ko se ta kitica izpoje, se začne od začetka / izpeti pesem do konca
  2. 2. knjiž. izraziti svoja čustva, občutke, navadno v umetniškem delu: v romancah je izpel svoje sanje; v lesu je izpel svojo najlepšo umetnino; umrl je, preden se je mogel izpeti
  3. 3. ekspr., redko reči, povedati: ta vam bo izpel vse, kar ve
    ●     nar. čuk, petelin ga je izpel po ljudskem verovanju napovedal njegovo smrt
    izpéti se biti v stanju, ko so vsa čustva, občutki, spoznanja zlasti s pesnjenjem že izražena: pesnik se je izpel; v narodni ideji se je že izpel / pevec se je izpel nima več lepega glasu
    ●     ekspr. zima se še ni izpela še bo mraz
    izpét -a -o: njegov glas je izpet; ta melodija je že izpeta zaradi pogostnega petja ni več zanimiva, privlačna
SSKJ
mrtváški -a -o prid. (á) nav. ekspr. mrliški: obraz mu je postajal mrtvaški; imel je že mrtvaško polt / mrtvaški duh duh po mrliču, svečah in rožah
// mrtvaški oder oder, na katerem leži mrlič do pogreba; mrtvaški pot pot pri smrtnem boju ali zelo velikem strahu; mrtvaški prt prt, tkanina, s katero se pokrije ali v katero se zavije mrlič; mrtvaški sprevod pogrebni sprevod; mrtvaški zvon mrliški zvon
● ekspr. leta 1945 se je končal mrtvaški ples vojna; ekspr. mrtvaška glava človeška lobanja; označiti z mrtvaško glavo s podobo mrtvaške glave kot opozorilom na smrtno nevarnost; ekspr. sekira je zapela gozdu mrtvaško pesem začeli so ga sekati; mrtvaška ptica po ljudskem verovanju ptica, ki napoveduje smrt, zlasti sova, čuk; nar. mrtvaška roža krizantema; nar. mrtvaška ura trdoglav, kukec
♦ um. mrtvaški ples srednjeveški motiv z okostnjaki in predstavniki različnih stanov, ki ponazarja neizbežnost smrti
// neživahen, žalosten: govoriti z mrtvaškim glasom; mrtvaško razpoloženje / mrtvaška barva; mrtvaška svetloba bleda, neizrazita
// popoln, velik: poslušati šale z mrtvaško resnobo; mrtvaška tišina / mrtvaški dolgčas
    mrtváško prisl.: mrtvaško bled obraz; mrtvaško tiho mesto
SSKJ
populáren -rna -o prid., populárnejši (ȃ) 
  1. 1. splošno znan, priljubljen: popularen igralec, pisatelj; ta zdravnica je med ljudmi zelo popularna / včasih je bil popularen kot dober komik; popularen je pod imenom Čuk znan
    // pri nas je nogomet precej popularen; popularna knjiga, popevka, izletniška točka / publ. taki ukrepi niso preveč popularni zaželeni
    ●     publ. cene penzionov so popularne niso preveč visoke
  2. 2. knjiž., redko poljuden: popularen članek o tuberkulozi; popularen način opisovanja
SSKJ
ptíca -e ž (í) 
  1. 1. žival, ki ima peruti, kljun in je pokrita s perjem: ptice čivkajo, pojejo, vreščijo; ptica je kljuvala, odletela; loviti ptice; jata ptic; živi kakor ptica pod nebom svobodno, brezskrbno
    // divja, domača ptica; gozdna, nočna, vodna ptica; mrtvaška ptica po ljudskem verovanju ptica, ki napoveduje smrt, zlasti sova, čuk; ptica pevka, selivka, ujeda; razstava ptic
  2. 2. ekspr., navadno s prilastkom iznajdljiva, prebrisana ženska: sosedovo dekle je prava ptica
    ●     ekspr. jeklena, srebrna ptica letalo
SSKJ
skovík -a m (ȋ) 
  1. 1. posamezen glas pri skovikanju: slišati je bilo le skovike čukov
  2. 2. redko skovikanje: ob skoviku ga je spreletel srh
  3. 3. nar. sova, ki skovika: v gozdu se je oglasil skovik; čuk, lesna sova in drugi skoviki
    ♦     zool. mali skovik najmanjša evropska sova s širokim progastim repom, Glaucidium passerinum; veliki skovik majhna sova s pernatimi uhlji, Otus scops
SSKJ
skovíkati -am nedov. (ī) oglašati se z glasom skovik: v gozdu skovika čuk; hukati in skovikati
● sova je več večerov skovikala njegovo smrt po ljudskem verovanju s skovikanjem naznanjala
    skovikajóč -a -e: skovikajoč glas, smeh
SSKJ
skovíkniti -em dov. (í ȋ) oglasiti se z glasom skovik: čuk je skoviknil
SSKJ
skovír -ja m (í) nar. sova, ki skovika: ponoči se je oglasil skovir; čuk in drugi skovirji
SSKJ
úkati -am nedov. (ū) 
  1. 1. oglašati se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje, razigranost: fantje, pastirji ukajo; ukati in vriskati / ukati po cesti
  2. 2. oglašati se z u-ju podobnim glasom: čuk, sova uka / nar. dolenjsko vlak uka
    ukáje: ukaje oditi
    ukajóč -a -e: ukajoč nadaljevati pot; ukajoča sova
SSKJ
zahúkati -am dov. (ȗ) oglasiti se z glasom hu: čuk, sova zahuka
SSKJ
zaúkati -am dov. (ū) 
  1. 1. oglasiti se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje, razigranost: fant je zaukal; svati so zaukali / glasno zaukati
  2. 2. oglasiti se z u-ju podobnim glasom: čuk, sova zauka
SSKJ
zavečáti -ím dov., zavéči; zavéčal (á í) nar.  
  1. 1. zakričati: jezno zaveči nanj / čuk je zateglo zavečal
  2. 2. (glasno) zajokati: otrok osramočen zaveči
Število zadetkov: 17