Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Sinonimni
abstrákcija -e ž
miselni proces, pri katerem se s čuti zaznavnim danostim išče pojmovne ustreznikepojmovnik
SINONIMI:
SSKJ²
abstrákten -tna -o prid., abstráktnejši (ȃ)
s čuti nezaznaven, pojmoven, miseln; ant. konkreten: abstrakten pojem; abstraktna predstava o nečem; abstraktno mišljenje
♦ jezikosl. abstraktni samostalniki; um. abstraktno slikarstvo slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje
// nenazoren, nejasen: govornikovo abstraktno izražanje / preveč si abstrakten, da bi te razumel
    abstráktno prisl.:
    ne zna abstraktno misliti
Celotno geslo Etimološki
abstrȃkten -tna prid.
Celotno geslo eSSKJ
afektívni afektívna afektívno pridevnik [afektíu̯ni]
    1. ki je v zvezi z afektom 1.
      1.1. ki je zaradi čustvenega vzgiba hipen, nepremišljen
      1.2. ki je v zvezi s čustvi, občutji sploh
    2. v obliki afektiven ki kaže, izraža naklonjen čustveni odnos do koga, česa
STALNE ZVEZE: afektivna motnja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. affective, poznolat. affectivus, glej ↑afekt
Celotno geslo eSSKJ16
ajfrar -ja samostalnik moškega spola
1. ekspresivno kdor je zelo prizadeven, navdušen za kaj; SODOBNA USTREZNICA: gorečnež
2. kdor čuti veliko bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumnež
FREKVENCA: 16 pojavitev v 8 delih
Celotno geslo eSSKJ16
ajfrer -ja samostalnik moškega spola
kdor čuti veliko bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumnež
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Jezikovna
Ali sta »piškot« in »keks« sopomenki?

Sta piškot in keks sopomenki ali besedi označujeta različni stvari? Je keks morda le podpomenka piškota? SSKJ ne pojasni dovolj nazorno morebitne razlike med njima. Hvala za vaš odgovor.

Celotno geslo eSSKJ
àseksuálec àseksuálca samostalnik moškega spola [àseksuáləc]
    kdor ne čuti potrebe po spolnih odnosih; SINONIMI: aseksualni
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. asexual, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑seksualen
Celotno geslo eSSKJ
àseksuálka àseksuálke samostalnik ženskega spola [àseksuálka]
    ženska, ki ne čuti potrebe po spolnih odnosih
ETIMOLOGIJA: ↑aseksualec
Celotno geslo eSSKJ
àseksuálni àseksuálna àseksuálno pridevnik [àseksuálni]
    2. kot samostalnik v obliki aseksualni, aseksualna kdor ne čuti potrebe po spolnih odnosih; SINONIMI: aseksualec
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. asexual, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑seksualen
Celotno geslo eSSKJ
àseksuálnost àseksuálnosti samostalnik ženskega spola [àseksuálnost]
    stanje, občutje koga, da ne čuti potrebe po spolnih odnosih
ETIMOLOGIJA: ↑aseksualni
Celotno geslo eSSKJ
áu in àu; tudi áv medmet
    1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec začuti, čuti bolečino, navadno telesno
    2. kot samostalnik, ekspresivno občutek bolečine, nezadovoljstva
ETIMOLOGIJA: = polj. au, češ. ou, au, mak. of, imitativna beseda, v enakem pomenu znana tudi v drugih jezikih, npr., nem. au, lat. au - več ...
Celotno geslo eSSKJ
áua in àua, áuva
Celotno geslo eSSKJ
áuva in àuva; tudi áua medmet
    1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec čuti, začuti bolečino, navadno telesno
    2. kot samostalnik, ekspresivno občutek bolečine
ETIMOLOGIJA: ↑au
Celotno geslo eSSKJ
áv in àv, áu
Celotno geslo eSSKJ
barikíran barikírana barikírano pridevnik [barikíran]
    ki je zorjen, staran v sodu, navadno hrastovem, da pridobi poseben okus
ETIMOLOGIJA: iz barikirati iz ↑barik
Celotno geslo Sinonimni
báti se bojím se nedov.
1.
česa biti v neprijetnem stanju vznemirjenosti zaradi (domnevne) neposredne ogroženosti, katere vzrok so sovražne, nevarne, neprijetne okoliščine
SINONIMI:
biti strah česa, čutiti strah pred čim, ekspr. biti groza česa/pred čim, ekspr. biti mrtev od strahu, ekspr. biti trd od strahu, zastar. groziti se, neknj. pog. imeti strah pred čim, knj.izroč. plašiti se, star. skoprnevati od strahu, star. strahovati, ekspr. strašiti se, ekspr. trepetati
2.
koga izraža, da se kdo čuti ogroženega od imenovane osebe
SINONIMI:
star. strahovati, ekspr. trepetati, ekspr. tresti se
3.
za kaj izraža, da kdo čuti nemir, tesnobo ob zavedanju (domnevne) nevarnosti, ki preti komu, čemu
SINONIMI:
biti v skrbeh, biti v strahu, star. strahovati, ekspr. trepetati, ekspr. tresti se
Celotno geslo eSSKJ16
bedeti -im (bedejti) nedovršni glagol
kot slovarski zgled biti buden; SODOBNA USTREZNICA: bedeti, čuti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo Kostelski
bedeti gl. čuti2, varovati
Jezikovna
Beseda »gej« in SSKJ

Kako to, da beseda gej, ki jo dandanes poznamo skorajda vsi, ni zabeležena v SSKJ-ju?

Število zadetkov: 480