čútnost -i ž (ū)
1. nagnjenost k erotičnemu, telesnemu uživanju: v njej je začutil odkrito čutnost; močna, rafinirana, surova čutnost / v pesmi ni sledu o kaki čutnosti / čutnost ustnic
2. sposobnost čutnega zaznavanja: njegova čutnost je s tem prizadeta
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
mesó -á s (ọ̑)
1. navadno rjavkasto rdeče tkivo živalskega telesa, zlasti mišičje, kot hrana: gristi, rezati, sušiti meso; mastnega mesa ne je; kilogram mesa / goveje, konjsko, svinjsko, telečje, ribje meso; kuhano, pečeno meso; postregla jim je s prekajenim mesom; meso na žaru
2. navadno rjavkasto rdeče tkivo človeškega ali živalskega telesa, zlasti mišičje: krogla mu je ranila meso, kosti pa ni poškodovala; vezi so se mu zarezale globoko v meso; ekspr. ta konj res nima dosti mesa, vendar je močen in vzdržljiv je suh; hujšal je, kot bi meso rezal z njega zelo, hitro je hujšal
3. knjiž., ekspr. človeško telo: to pravico ima, saj je otrok rojen iz njenega mesa / meso, pokorno duhu / slabosti mesa čutnost, telesnost
// nav. slabš., s prilastkom ljudje (brez pravic, svobode): meso v taborišču se je uprlo / trgovanje s človeškim mesom
4. sočni, mehkejši del sadu, gomolja: ločiti lupino od mesa; meso jabolk, lubenic; krompir z belim, rumenim mesom / meso pri jurčku je belo
● bibl. beseda je meso postala kar je bilo govorjeno, se je uresničilo; ekspr. dati ideji meso in kosti uresničiti jo; dati ji zunanjo podobo, obliko; ekspr. vsak človek je iz mesa ima slabosti, napake; pog. zrele ženske mu niso všeč, rad ima mlado meso mlade ženske; bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo človek si prizadeva za dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri tem ovirajo; ekspr. ženske na plaži so kazale preveč mesa bile so pomanjkljivo oblečene; meso in kri ekspr. šele tedaj je volilna pravica postala meso in kri se je uveljavila; ekspr. ta ideja mu je prešla v meso in kri popolnoma jo je sprejel; ekspr. tako ravnanje mu je prešlo v meso in kri tako ravnanje je postalo njegova navada; ekspr. ta lik je človek iz mesa in krvi prepričljiv, verjeten, živ človek
♦ gastr. belo meso kokošje, telečje meso; rdeče meso goveje, svinjsko, ovčje, konjsko meso in nekatere vrste perutnine; med. divje meso nepravilno razraslo tkivo v rani, ki se slabo celi
1. navadno rjavkasto rdeče tkivo živalskega telesa, zlasti mišičje, kot hrana: gristi, rezati, sušiti meso; mastnega mesa ne je; kilogram mesa / goveje, konjsko, svinjsko, telečje, ribje meso; kuhano, pečeno meso; postregla jim je s prekajenim mesom; meso na žaru
2. navadno rjavkasto rdeče tkivo človeškega ali živalskega telesa, zlasti mišičje: krogla mu je ranila meso, kosti pa ni poškodovala; vezi so se mu zarezale globoko v meso; ekspr. ta konj res nima dosti mesa, vendar je močen in vzdržljiv je suh; hujšal je, kot bi meso rezal z njega zelo, hitro je hujšal
3. knjiž., ekspr. človeško telo: to pravico ima, saj je otrok rojen iz njenega mesa / meso, pokorno duhu / slabosti mesa čutnost, telesnost
// nav. slabš., s prilastkom ljudje (brez pravic, svobode): meso v taborišču se je uprlo / trgovanje s človeškim mesom
4. sočni, mehkejši del sadu, gomolja: ločiti lupino od mesa; meso jabolk, lubenic; krompir z belim, rumenim mesom / meso pri jurčku je belo
● bibl. beseda je meso postala kar je bilo govorjeno, se je uresničilo; ekspr. dati ideji meso in kosti uresničiti jo; dati ji zunanjo podobo, obliko; ekspr. vsak človek je iz mesa ima slabosti, napake; pog. zrele ženske mu niso všeč, rad ima mlado meso mlade ženske; bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo človek si prizadeva za dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri tem ovirajo; ekspr. ženske na plaži so kazale preveč mesa bile so pomanjkljivo oblečene; meso in kri ekspr. šele tedaj je volilna pravica postala meso in kri se je uveljavila; ekspr. ta ideja mu je prešla v meso in kri popolnoma jo je sprejel; ekspr. tako ravnanje mu je prešlo v meso in kri tako ravnanje je postalo njegova navada; ekspr. ta lik je človek iz mesa in krvi prepričljiv, verjeten, živ človek
♦ gastr. belo meso kokošje, telečje meso; rdeče meso goveje, svinjsko, ovčje, konjsko meso in nekatere vrste perutnine; med. divje meso nepravilno razraslo tkivo v rani, ki se slabo celi
SSKJ²
novodôbnik -a m (ȏ)
1. kar je novejše, sodobno, navadno vozilo, zlasti v primerjavi s predhodnim: novodobnik je na zunaj zelo podoben izhodiščnemu modelu; uspešni novodobniki postavljajo smernice za nadaljnji razvoj; starodobniki se po zmogljivosti ne morejo primerjati z novodobniki
// knjiž. sodobnik: novodobniki se navdušujejo za čutnost; napake novodobnikov
2. pripadnik duhovnega gibanja ob koncu 20. stoletja, za katero je značilno zanimanje za alternativne duhovne in filozofske ideje: novodobniki so zelo odprta, raznolika skupnost; meditacija novodobnikov
1. kar je novejše, sodobno, navadno vozilo, zlasti v primerjavi s predhodnim: novodobnik je na zunaj zelo podoben izhodiščnemu modelu; uspešni novodobniki postavljajo smernice za nadaljnji razvoj; starodobniki se po zmogljivosti ne morejo primerjati z novodobniki
// knjiž. sodobnik: novodobniki se navdušujejo za čutnost; napake novodobnikov
2. pripadnik duhovnega gibanja ob koncu 20. stoletja, za katero je značilno zanimanje za alternativne duhovne in filozofske ideje: novodobniki so zelo odprta, raznolika skupnost; meditacija novodobnikov
SSKJ²
mrtvíčiti -im nedov. (í ȋ)
1. delati kaj neobčutljivo, brezčutno; mrtviti: mraz ga je mrtvičil
♦ med. umetno povzročati neobčutljivost posameznih organov; mrtviti
2. knjiž. povzročati zmanjševanje dejavnosti, delavnosti: razmere ga tesnijo in mrtvičijo
// ekspr. zelo ovirati, oteževati: protislovja mrtvičijo dejavnost organizacije; mrtvičiti osvobodilno gibanje
3. knjiž. zadrževati, premagovati: mrtvičiti čutnost, telesnost
1. delati kaj neobčutljivo, brezčutno; mrtviti: mraz ga je mrtvičil
♦ med. umetno povzročati neobčutljivost posameznih organov; mrtviti
2. knjiž. povzročati zmanjševanje dejavnosti, delavnosti: razmere ga tesnijo in mrtvičijo
// ekspr. zelo ovirati, oteževati: protislovja mrtvičijo dejavnost organizacije; mrtvičiti osvobodilno gibanje
3. knjiž. zadrževati, premagovati: mrtvičiti čutnost, telesnost
- mrtvíčiti se
1. ekspr. mučiti se, trpinčiti se: mrtvičil se je v neodločnosti
2. rel. spokorno živeti, zatajevati se: v samostanu se je več let najstrožje mrtvičil
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
Število zadetkov: 10
Dostopnost