Zadetki iskanja
osebna identifikacijska številka, pod katero je evidentiran državljan v svoji matični državi; enotna matična številka občana: Uslužbenec vtipka EMŠO ali davčno številko kupca in dobi iz centralnega računalnika vse potrebne podatke o kupcu, njegovo ime in priimek, naslov stalnega bivališča E kratica za e(notna) m(atična) š(tevilka) o(bčana)
// soglasnik, za katerim se v končnicah in obrazilih slovenskega jezika namesto glasu o pojavlja e, mehki soglasnik: palatali c, j, č, ž, š, dž
- a) za mehkimi soglasniki: preglas nastane za c, č, ž, š, j; preglas in prevoj
- b) zaradi sledečega sprednjega samoglasnika: preglas v nemščini
- 1. nepravilno izgovarjati glasove c, z, s ali z njimi zamenjavati č, ž, š: otrok seslja; pogrkaval je in sesljal
- 2. ekspr. sesati: otrok seslja palec / moški v kotu je molčal in sesljal pipo
- sesljáje: sesljaje govoriti; poslušala ga je, sesljaje bonbon
- sesljajóč -a -e: sesljajoča govorica
- 1. manjšalnica od streha: strešica nad vhodnimi vrati; lesena, steklena strešica
- 2. lingv. grafično znamenje
- a) kot sestavina nekaterih črk: napisati manjkajoče strešice; strešica na č, š
- b) za široki dolgi naglašeni samoglasnik: zaznamovati s strešico; strešica, krativec in ostrivec
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: š je šumevec
- 1. posnema šepetanje, polglasno govorjenje: fantje se smejejo in oponašajo ženske: šš, šš, šš
- 2. izraža opozorilo, naj bo kdo tiho, naj molči: šš, niti besedice več; šepetala jim je: šš(ššš) in vsi so utihnili
- 3. posnema šuštenje, šumenje: šš, šš(š), je zašuštelo v grmovju
- 1. nav. 3. os., ekspr. skrivaj govoriti, pripovedovati, zlasti kaj neprijetnega: ljudje že nekaj šušljajo; šušljali so si, da je poneverjal; brezoseb. o njem se je marsikaj šušljalo
// redko šepetati: šušljati komu na uho - 2. izgovarjati glasove č, ž, š namesto c, z, s; šešljati: kadar se razburi, močno šušlja
- 3. ekspr. šumeti, šelesteti: v vrhovih dreves je šušljal veter / listi papirja so šušljali
- šušljajóč -a -e: šušljajoči glasovi
- 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
- a) premikanja ali usmerjenosti s česa, odkod, kam: zbezati iz koša; zbiti klobuk z glave; zlesti na drevo, zriniti vstran, zvoziti drva iz gozda
- b) druženja, kopičenja: zbiti deske; zbrati, zgrabiti seno; zliti skupaj, zrasti se
- c) začetka dejanja: zbezljati, zdirjati, zdrveti
- č) stanja kot rezultata dejanja: zbombardirati, zbrisati, zdresirati, zdrgniti
- d) nastopa stanja, pridobitve lastnosti: zblazneti, zbledeti, zboleti, zdaniti se, zmračiti se, zmrzniti / zgostiti, zjekleniti
- e) dosege zaželenega namena, cilja: zberačiti, zvabiti
- f) same dovršnosti: zgoreti, zgraditi, zravnati / zlagati se
- 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: zbiranje, zbledelost, zrastlina
- 3. v imenskih sestavljenkah in sestavljenih prislovih za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: zbliza, zdaleč, zdoma; prim. iz
- 1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega: zamenjavati pridelke za blago / zamenjavati plošče, razglednice / zamenjavati dinarje v devize dajati dinarje za enakovredno, ustrezno vsoto deviz
- 2. dajati, postavljati kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste: zamenjavati varovalko / redno zamenjavati posteljnino / v besedilu zamenjavati prevzete besede z domačimi; zamenjavati obrabljene dele z novimi nadomeščati
// delati, da kdo drug dobi, prevzame opravilo, mesto kake osebe: zamenjavati igralce med igro; zamenjavati vojake na položajih - 3. prihajati pri kakem opravilu, dejavnosti na mesto, položaj koga drugega: dogovorili so se, kdo bo koga zamenjaval pri sekanju / stražarji se zamenjujejo vsaki dve uri / zamenjavati koga med dopustom nadomeščati
- 4. delati, da pride kaj na mesto česa drugega, to pa na njegovo mesto: teh besed ne moremo poljubno zamenjavati / po dva in dva sta zamenjavala svoje mesto v vrsti
- 5. z oslabljenim pomenom izraža, da prehaja osebek s prvotnega, prejšnjega mesta, položaja na drugo: zamenjavati bivališče, skrivališče
- 6. imeti koga za drugega, kot je v resnici: zamenjavajo ga z nekom drugim / zamenjavati strupene in užitne gobe
● glasove c s z zamenjava s č š ž izgovarja kot č š ž
- zezljáje: zezljaje govoriti
- zezljajóč -a -e: zezljajoč fant