Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
debeloglávka -e ž (ȃ)
1. zool. velika zelena žaba, ki živi v vodi ali njeni neposredni bližini, Rana ridibunda: debeloglavke živijo do pet let / žaba debeloglavka
2. žival ženskega spola z značilno debelo, veliko glavo: muha debeloglavka; želva debeloglavka
SSKJ²
dolgokrák in dolgokràk -áka -o [dou̯gokrak] prid. (ȃ; ȁ á)
ki ima dolge krake, noge: dolgokrak pajek; dolgokraka ptica, žaba / ekspr. dolgokrak fantič
SSKJ²
dvožívka -e ž (ȋ)
1. zool. žival, ki živi na kopnem in v vodi: žaba je dvoživka; pren., ekspr. nehal je biti dvoživka – pustil je delo v tovarni in se posvetil samo kmetovanju
// nav. mn. živali, ki se razmnožujejo in razvijajo v vodi, odrasle pa živijo na kopnem, Amphibia: brezrepe in repate dvoživke
2. aer. letalo, ki lahko vzleta, pristaja na kopnem ali na vodi: proizvodnja dvoživk za vojaške namene
// teh. (vojaško) motorno vozilo, ki se lahko giblje na kopnem ali po vodi: avtomobil dvoživka
3. slabš. nenačelen, neznačajen človek: politična dvoživka
SSKJ²
hrženíca -e ž (í)
zool. večja zeleno rjava žaba, ki živi le v jezerih in rekah, Rana ridibunda:
SSKJ²
kvákniti -em dov. (á ȃ)
1. oglasiti se z glasom kva(k): zdaj je kvaknila ta, zdaj ona žaba
2. nizko reči, povedati: no, kvakni, kaj misliš
SSKJ²
lépek2 -pka -o prid. (ẹ́)
knjiž. lepljiv: klej je lepek / lepko ilovnato blato / žaba je ujela muho s svojim lepkim jezikom; miza je lepka od polite kave
♦ bot. lepki lan
    lépko prisl.:
    premočena obleka se lepko drži telesa
SSKJ²
mrestíti se -ím se in mréstiti se -im se nedov., mrésti se tudi mrêsti se (ī í; ẹ́ ẹ̑)
navadno v zvezi z žaba pariti se: žabe se mrestijo
SSKJ²
napihováti -újem nedov. (á ȗ)
1. napolnjevati kaj z zrakom, da postane po obsegu večje: napihovati balon, blazino; napihovati z usti
2. dajati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: veter je napihoval zastave, zavese; napihovati lica / truplo se je v vodi napihovalo / sveža krma kravo napihuje napenja
3. ekspr. dajati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: napihovati napake, zasluge / stvar so tako napihovali, da se je spremenila v pravo senzacijo
4. ekspr. povzročati, da postane kdo domišljav, prevzeten: bogastvo ga je napihovalo; uspeh ga je čedalje bolj napihoval
    napihováti se ekspr.
    1. postajati domišljav, prevzeten: zadnje čase se zelo napihuje
    // bahati se, postavljati se: pred njo se je rad napihoval; celo napihuje se s tem dejanjem
    2. biti jezen, užaljen: zakaj se napihuješ, saj nisem nič hudega mislil s tem
    ●     spet se napihuje kot žaba je zelo domišljav, prevzeten; ekspr. če se še tako napihuje, tega dela ne bo dokončal do roka se trudi, si prizadeva
    ♦     agr. sir se napihuje površina sira se izboči zaradi plinov, ki jih povzročajo tehnološko neustrezni mikroorganizmi
SSKJ²
odskakljáti -ám dov. (á ȃ)
skakljajoč oditi: zajček je odskakljal iz hleva; žaba je odskakljala proti mlaki
// ekspr. lahkotno oditi: odskakljala je v kuhinjo po kavo; odskakljal je za njo
SSKJ²
páglavec -vca m (á)
1. slabš. kdor (rad) povzroča neprijetnosti, nevšečnosti, navadno fant, deček: paglavci so ga dražili in zasmehovali; obnaša se kot paglavec
// ekspr. fant, deček1: kruh je razdelil med svoje tri paglavce; naš poredni paglavec
2. zool. žaba, močerad na razvojni stopnji med jajčecem in razvito žabo, močeradom: loviti paglavce v mlaki
SSKJ²
razčepériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) nav. ekspr.
1. postaviti v pokončen, štrleč položaj: razčeperiti dlako, perje
// s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj narediti kaj bujno, košato: pav je razčeperil rep
2. razširiti, razmakniti: žaba je razčeperila krake
    razčepériti se 
    1. dobiti pokončno, štrleče perje: papiga se razčeperi
    2. oblastno, prevzetno se postaviti, namestiti: razčeperil se je pri vratih, da ni mogel nihče vstopiti / v kupeju se je razčeperil, kot da je sam udobno se namestil, ne glede na druge
    // postati oblasten, prevzeten: odkar je direktorjeva žena, se je zelo razčeperila
    3. postati jezen, užaljen: čemu si se zaradi nekaj besed tako razčeperil / sosed se je razčeperil, da je zemlja njegova je jezno, užaljeno rekel
    razčepérjen -a -o:
    razčeperjeno perje
SSKJ²
rêga2 tudi réga -e ž (ȇ; ẹ̑)
1. majhna zelena žaba, ki živi na drevju, travnikih: rega se je spet oglasila / zelena rega
2. ekspr. žaba: rege so poskakale v mlako
SSKJ²
rêgica tudi régica -e ž (ȇ; ẹ̑)
manjšalnica od rega, žaba: na drevesu se je oglašala regica
SSKJ²
regljáč -a m (á)
1. ekspr. žaba: v mlaki so se spet oglasili regljači
2. slabš. kdor (rad) veliko govori: on je velik regljač in bahač
SSKJ²
rôsnica tudi rosníca -e ž (ȏ; í)
1. bot., navadno v zvezi navadna rosnica zdravilna rastlina s pernatimi listi in škrlatno rdečimi cveti v grozdih, Fumaria officinalis: čaj iz navadne rosnice
2. zool. rdečkasto rjava žaba, ki ima zelo dolge zadnje noge, Rana dalmatina:
SSKJ²
sekúlja -e ž (ú)
zool. srednje velika rjava žaba s temnimi lisami, ki živi v vlažnih gozdovih, na močvirnih travnikih, Rana temporaria: prezimovanje, selitev sekulj; krastače in sekulje / žaba sekulja
SSKJ²
skakálka -e [skakau̯ka in skakalka] ž (ȃ)
1. športnica, ki se ukvarja s skakanjem: tekmovanje skakalk / smučarska skakalka; skakalka s palico; skakalka v daljino, višino
2. žival ženskega spola, ki skače: žaba je dobra skakalka
SSKJ²
ščítarka -e ž (ȋ) zool.
1. kobra: pičila ga je ščitarka / kača ščitarka
2. azijska žaba s širokimi usti in močnimi čeljustmi, Scutiger schmidti:
SSKJ²
zaregljáti -ám dov. (á ȃ)
1. oglasiti se z glasom rega: tu in tam je zaregljala kaka žaba / žabe so hkrati zaregljale začele regljati
2. povzročiti enakomerno se ponavljajoče rezke glasove: namesto zvonjenja so zaregljale raglje / ekspr. sredi noči je zaregljal mitraljez / strojnice so zaregljale s stolpa
3. slabš. neprijazno, jezno reči: predrzno mu je zaregljala v obraz
    zaregljáti se nar.
    zasmejati se: veselo se je zaregljala
SSKJ²
zelèn3 -êna -o prid. (ȅ é)
1. ki je take barve kot trava ali (mlado) listje: zeleni bori; zelena obleka, uniforma; zelene oči; zeleno listje; bledo, rjavo, svetlo zelen; jabolčno, olivno, steklenično zelen; zelen kot kuščar; belo-zelena zastava / zelena barva / drevo postaja zeleno dobiva zelene liste / koncert za zeleni abonma z vstopnicami zelene barve; zeleni slad slad, pri katerem so že razviti zeleni listi; zelena krma sveža; pog. na semaforju se prižge, sveti zelena luč svetlobni prometni znak, ki pomeni dovolitev prometa v določeni smeri; pog. iti čez cesto pri zeleni luči ko je na semaforju prižgana zelena luč
// ki ima plodove ali nadzemne dele take barve: zeleni radič; zelena in rdeča paprika / zelene lončnice listnate lončnice
// ki je porasel z (zelenim) rastlinjem: zeleni griči; zelena dolina; zelena polja
2. ki ohranja okolje, zlasti z uporabo obnovljivih virov energije: zelene tehnologije; zelene stranke
3. v katerem še potekajo življenjski procesi: nasekati zelenih vej; smreka je bila že zelena
4. ki ni dozorel, še ni zrel: jesti zeleno sadje; žito je še zeleno
// ekspr. mlad, neizkušen: zelen študent; videti so še zelo zeleni / biti v zelenih letih
5. ekspr. zelo bled: ves zelen je v obraz; biti zelen od jeze, strahu, zavisti
6. v zvezi zelena mrena očesna bolezen, za katero je značilen povečan pritisk v zrklu, med., vet. glavkom:
● publ. zeleni kader med prvo svetovno vojno dezerterji avstrijske vojske, ki se skrivajo v gozdovih; publ. zeleni kontinent Južna Amerika; zeleni val druga za drugo usklajeno prižigajoče se zelene luči na zaporednih semaforjih; ekspr. zelena bratovščina lovci; publ. prižgati zeleno luč za kaj omogočiti, dati dovoljenje; publ. državniki so ponovno sedli za zeleno mizo so se začeli pogajati; publ. predsednikovo delo ni samo za zeleno mizo ni samo pisarniško, administrativno; ekspr. priti na zeleno vejo gmotno si opomoči; (zeleni) volk zaradi stika z ocetno kislino nastala zelena prevleka na bakru, kem. bazični bakrov acetat; publ. zeleno zlato hmelj; zelen božič, bela velika noč če ob božiču ni snega, je ob veliki noči
♦ agr. zelena magdalenka hruška podolgovate oblike, zelene barve in sladkega okusa, ki dozori ob koncu julija; alp. zeleni sneg grobo zrnat, najmanj eno leto star sneg v gorah, ki se spreminja v led; avt. zelena karta dokument s podatki o zavarovanju vozila za tujino; bot. zelena ajda njivski plevel med ajdo; nora ajda; zelene alge; zelena jelša jelša, ki raste v gorah kot grm, Alnus viridis; zelena mušnica mušnica s sprva rumenkasto zelenim, nato olivno zelenim klobukom in tankim betom, Amanita phalloides; etn. zeleni Jurij z zelenjem okrašen fant, ki ga vodijo v spomladanskem obhodu, zlasti v Beli krajini; fot. zeleni filter zelenica; gastr. zelena solata solata iz glavnate solate, berivke ali endivije; kem. zelena galica železov sulfat s kristalno vodo; rel. zelena barva v bogoslužju simbol upanja; teh. zeleno steklo steklo zelene barve za izdelavo steklenic; urb. zeleni pas s travo, drevjem poraslo zemljišče med dvema cestiščema, okrog mesta; zool. zelena rega majhna zelena žaba, ki živi na drevju, Hyla arborea
    zelêno prisl.:
    zeleno se svetlikati; zeleno obarvana stekla / piše se narazen ali skupaj: zeleno lisast ali zelenolisast; zeleno moder
    zelêni -a -o sam.:
    na volitvah so zmagali zeleni stranka, gibanje, ki si prizadeva za čisto in zdravo okolje; pog. spil je deci zelenega žganja zelene barve, navadno pelinkovca; suša je uničila vse zeleno; bila je v zelenem v zeleni obleki / kot vzklik tristo zelenih
Število zadetkov: 26