Zadetki iskanja
Celotno geslo
NESSJ
Jezikovna
Kaj pomeni, če nekdo »dela agadir«?
Vprašanje
Glede na to da so bili naši predniki v preteklosti veliko časa pod nemško govorečo vladavino, pri večini neslovenskih besed takoj pomislim, da so nemškega izvora, kar preverim v nemškem slovarju in s tem se moji sumi potrdijo. Toda pri besedi agadir se je zapletlo, tako da sem že razmišljal, če ni beseda francoskega izvora, morda je celo narečna? V Savinjski dolini pravimo, da nekdo dela agadir, če dela nered. Prosim vas za pojasnilo, od kod izvira beseda in kaj res pomeni.
Jezikovna
Kdaj in zakaj pišemo »svet staršev« z malo oz. veliko začetnico?
V publikacijah srečujem različen zapis za svet/Svetstaršev in svet/Svetšole. prosim vas, če mi lahko pojasnite, kakšen je pravilen zapis – z veliko ali z malo začetnico.
Prekmurski
màlonej prisl. malone, skoraj: steroga szo malonej vu vszáksem nemskom várasi na zidinaj viditi mogli KOJ 1845, 65; 'se sze poganszki Vougri ono malonej vösztrejbili KOJ 1914, 101; sze tak milo joucseta, da szo malonej vszi 'snyimivréd szkuzé tocsili KOJ 1848, 48; ár nyôj je eden seršén na nôsi tákši žálec püsto, ka nyój ga je malonej presmekno BJ 1886, 19
Prekmurski
Prekmurski
ògradni -a -o prid. vrten: mála ogradna mravla má tudi tenki čemérnati žálec AI 1878, 37; Po ogradnom drevji ino plôti Eden fticsek lêcse KAJ 1870, 114; ali 'snyouv ogradne grede polejvati KOJ 1845, 44
Prekmurski
Prekmurski
pìknoti -em dov. pičiti: Či te je včéla piknola AI 1878, 36
pìknjeni -a -o pičen: Či te je včéla piknola, potégni z rane žálec i devaj na piknjeno mesto vlažno zemlo AI 1878, 36
pìknjeni -a -o pičen: Či te je včéla piknola, potégni z rane žálec i devaj na piknjeno mesto vlažno zemlo AI 1878, 36
Prekmurski
sršén tudi seršén -a m sršen: Naša najvékša osa je sršén AI 1878, 36; ár nyoj je eden seršén na nôsi tákši žálec püsto BJ 1886, 19; Csresnye sze komaj dájo obarvati od szrsnyôv KAJ 1870, 16
Jezikovna
Tvorba vrstnega pridevnika iz krajev s končnico -ec
Zanima me za eno izjemo, pri kateri se vrstni pridevnik iz kraja tvori drugače kot pri drugih krajih z isto končnico. Govorim o kraju Žalec, kjer je vrstni pridevnik žalski. V drugih primerih krajev z isto končnico, kot so Logatec, Rogatec, Bovec, pa se pridevnik konča na -ški.
Kaj je torej razlog, da je Žalec (žalski) izjema?
Besedje16
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
ePravopis
Žalec
Predlog
Žalca samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v Sloveniji
IZGOVOR: [žáləc], rodilnik [žáu̯ca]
BESEDOTVORJE: Žalčan, Žalčanka, Žalčanov, Žalčankin, žalski
Pravopis
Žálec -lca [u̯c] m z -em zem. i. (á) v ~u
žálski -a -o [u̯s] (á)
Žálčan -a [u̯č] m, preb. i. (á)
Žálčanka -e [u̯č] ž, preb. i. (á)
žálski -a -o [u̯s] (á)
Žálčan -a [u̯č] m, preb. i. (á)
Žálčanka -e [u̯č] ž, preb. i. (á)
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
Prekmurski
žálec -lca m želo: Ár na konecz nyega sálecz Meni perneſzé radoſzt SM 1747, 75; gde je tvoj 'sálecz SŠ 1796, 164; májo vse včéle v zádnjem táli žálec AI 1878, 35; vcsélica sze z-'zálcom bráni KAJ 1870, 10; i 'zálczi ſzo bili vu repáj nyihovi KŠ 1771, 782; pren. Gde je tvoj, o ſzmrt, 'zálecz KŠ 1771, 524; Szmrt Ár je ſzvoj 'zálecz zgibila BKM 1789, 94
Pravopis
Žálna -e ž, zem. i. (ȃ) v ~i
žálenski -a -o [lə] in žálski -a -o [u̯s] (ȃ; ȃ)
Žálenčan -a [lə] in Žálec -lca [u̯c] m, druga oblika z -em preb. i. (ȃ; ȃ)
Žálenčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
žálenski -a -o [lə] in žálski -a -o [u̯s] (ȃ; ȃ)
Žálenčan -a [lə] in Žálec -lca [u̯c] m, druga oblika z -em preb. i. (ȃ; ȃ)
Žálenčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Celotno geslo
ePravopis
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 21
Dostopnost