želéti -ím nedov. žêli -íte, -èč -éča; žêlel -éla, -èt/-ét, -èn -êna; želênje; (-èt/-ét) (é í) komu kaj ~ otrokom srečno prihodnost; Želela sta si lahko noč; Dober dan ~im; želeti koga/kaj Za to pot ~i le izkušene planince; ~ dodatno pojasnilo; ~i, da ga ne motite; z nedoločnikom ~ijo izvedeti resnico; ~ pomagati bolnikom
želéti si -ím si (é í) česa ~ ~ počitka; Zgodilo se je to, kar si je dolgo želel; želeti si koga/kaj ~ ~ novo obleko; Želela si je otroka; ~i videti tuje kraje
Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
dóber dôbra -o; bóljši -a -e (ọ́ ó ó; ọ̑) ~ človek; biti ~; knj. pog.: Še vedno nisem ~ zdrav; S tobakom sem ~ za pol leta založen, preskrbljen; ~ si, da si upaš pogumen; dober za koga/kaj Mleko je ~o ~ otroke; Ta obleka ni ~a ~ v šolo; dober proti čemu Čaj je ~ ~ prehladu; dober z/s kom/čim Bodi ~ z njim prizanesljiv, usmiljen
bóljši -a -e (ọ̑) kupovati samo izdelke ~e kakovosti; šalj. njegova ~a polovica |žena|
nàjbóljši -a -e in nájbóljši -a -e (ȁọ̑; ȃọ̑) ~e želje za rojstni dan; poud. Tega pri ~i volji ne morem storiti |kljub veliki pripravljenosti|
dôbri -ega m, člov. (ó) veseliti se ~ih
bóljši -ega m, člov. (ọ̑) nagraditi ~ega
nàjbóljši -ega in nájbóljši -ega m, člov. (ȁọ̑; ȃọ̑) izročiti nagrado ~emu
dôbra -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud. povedati nekaj ~ih |šal|
dôbro -ega s, pojm. (ó) ~ega ni nikoli dovolj
bóljše -ega s, pojm. (ọ̑) želeti komu kaj ~ega
nàjbóljše -ega in nájbóljše -ega s, pojm. (ȁọ̑; ȃọ̑) želeti komu vse ~; snov., poud. natočiti komu ~ega |najboljše vino|
do dôbrega mer. prisl. zv. (ȏ) ~ ~ se odpočiti popolnoma
dôbrost -i in dobróst -i ž, pojm. (ó; ọ̑) zastar. dobrota
bóljši -a -e (ọ̑) kupovati samo izdelke ~e kakovosti; šalj. njegova ~a polovica |žena|
nàjbóljši -a -e in nájbóljši -a -e (ȁọ̑; ȃọ̑) ~e želje za rojstni dan; poud. Tega pri ~i volji ne morem storiti |kljub veliki pripravljenosti|
dôbri -ega m, člov. (ó) veseliti se ~ih
bóljši -ega m, člov. (ọ̑) nagraditi ~ega
nàjbóljši -ega in nájbóljši -ega m, člov. (ȁọ̑; ȃọ̑) izročiti nagrado ~emu
dôbra -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud. povedati nekaj ~ih |šal|
dôbro -ega s, pojm. (ó) ~ega ni nikoli dovolj
bóljše -ega s, pojm. (ọ̑) želeti komu kaj ~ega
nàjbóljše -ega in nájbóljše -ega s, pojm. (ȁọ̑; ȃọ̑) želeti komu vse ~; snov., poud. natočiti komu ~ega |najboljše vino|
do dôbrega mer. prisl. zv. (ȏ) ~ ~ se odpočiti popolnoma
dôbrost -i in dobróst -i ž, pojm. (ó; ọ̑) zastar. dobrota
Pravopis
gŕlo -a s (ŕ) vnetje ~a; ~ steklenice; poud.: zavpiti iz vsega ~a, na vse ~ |zelo na glas|; imeti suho ~ |biti žejen, želeti piti|; pognati, spraviti kaj po ~u |zapraviti s pijačo, zapiti|; publ. ozko ~ |kar kaj otežuje, zavira|
Pravopis
hotéti hóčem nedov. hôti -íte, hotèč -éča, 3. os. mn., star. hoté; hôtel -éla, -èn -êna; hotênje; (-èt/-ét); neknj. pog. čèm čèš [če tudi čə] čè, čêva čêta tudi čvà čtà, čêmo čête čêjo tudi čmò čtè čjò (čȅm čȅš čȅ, čéva čéta tudi čvȋ čtȋ, čémo čéte čéjo tudi čmȍ čtȅ čjȍ); nikalno nóčem, pokr. nêčem, star. néčem (ẹ́ ọ́ nọ́čem néčem nẹ́čem) koga/kaj ~ novo obleko; z delnim rod. ~ kruha; hoteti koga za kaj Njo ~e za ženo; poud. hoteti komu kaj ~ prijatelju vse dobro |želeti|; Kaj mi ~e hiša, če ne morem stanovati v njej |pomaga, koristi|; ~ biti gospodar v svoji hiši; poud. Drva nočejo goreti |nerada gorijo|; brezos. Noče se zdaniti; v pogojniku Bi mi hotel dati malo vode |izraža omiljeno zapoved, prošnjo|; ~em reči, da to ni res; z izpustom Pa pojdi, če ~eš; poud.: Noge ga niso hotele nositi |ni mogel hoditi|; O tem še slišati noče |noče razpravljati; tega ne dovoli|; neknj. pog.: Kaj mu č(e)mo dati naj mu damo, naj bi mu dali; brezos. Slabo mi če biti Slabo mi postaja; nevtr. Živim, kot drugi ~jo; z ozir. prisl. zaim.: Naj stori, kakor ~e; Naj stane, kar ~e |kolikor pač bo|; poud.: To je moj sorodnik ali, če ~eš, moj nečak |natančneje povedano|; To moraš hočeš nočeš storiti |četudi proti svoji volji|; Hotel ne hotel, moral se je umakniti |nič ni pomagalo|
hotéti se hočem se (ẹ́ ọ́) s smiselnim osebkom komu česa ~e ~ jim petja; ~e ~ jim iti; poud. Obleka se ~e trgati |se že trga|
hotéti se hočem se (ẹ́ ọ́) s smiselnim osebkom komu česa ~e ~ jim petja; ~e ~ jim iti; poud. Obleka se ~e trgati |se že trga|
Pravopis
klícati klíčem nedov. kličóč, klicáje; -al -ala in -ála, -an -ana; klícanje in klicánje (í ȋ) koga/kaj ~ prijatelja, psa; Zjutraj ga ~e mama budi, zbuja; v nam. Takoj ga grem klicat; ~ koga jest |da naj gre jest|; Vsi jo ~ejo Mojca |imenujejo|; dov. Kako ga boš klical |imenoval|; vznes. klicati kaj na koga/kaj ~ blagoslov na polje, prekletstvo na sovražnika; poud. klicati po kom/čem ~ ~ starih časih |močno si jih želeti|; Zemlja kar ~e ~ dežju |je zelo izsušena|
klícati se klíčem se (í ȋ) pokr. zah. imenovati se: Kako se ~eš
klícati se klíčem se (í ȋ) pokr. zah. imenovati se: Kako se ~eš
Pravopis
láčen -čna -o; bolj ~ (á ȃ á) ~ begunec; poud. imeti doma pet ~ih ust |otrok|; lačen česa ~ kruha; poud. biti ~ ljubezni |zelo si je želeti|
láčni -ega m, člov. (á) nasititi ~ega
láčna -e ž, rod. mn. -ih pojm. (á) neknj. pog., poud. imeti ta ~o |veliko jesti, a biti suh|
láčnost -i ž, pojm. (á)
láčni -ega m, člov. (á) nasititi ~ega
láčna -e ž, rod. mn. -ih pojm. (á) neknj. pog., poud. imeti ta ~o |veliko jesti, a biti suh|
láčnost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
sánjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; sánjanje (á) ~ vso noč; z notranjim predmetom sanjati kaj ~ sanje; sanjati o kom/čem ~ ~ dekletu; poud. ~ ~ slavi |predstavljati si, želeti si slavo|
sánjati se -am se s smiselnim osebkom komu Kaj se ti je sanjalo; sanjati se komu o kom/čem Sanjalo se mu je o mrtvi materi, o domu; poud. Še ~a se mi ne o tem |nič ne vem|
sánjati se -am se s smiselnim osebkom komu Kaj se ti je sanjalo; sanjati se komu o kom/čem Sanjalo se mu je o mrtvi materi, o domu; poud. Še ~a se mi ne o tem |nič ne vem|
Pravopis
slína -e ž, snov. (í) požreti ~o; polževa ~; poud. cediti ~e po čem, za čim |zelo si želeti česa|; šalj. kačja ~ |žganje|
Pravopis
trápast -a -o; bolj ~ (á) knj. pog., slabš.: ~ nasvet |neumen, nespameten|; ~a primerjava |neprimerna, neustrezna|; biti ~ od rojstva |duševno bolan, duševno nerazvit|; trapast na koga/kaj biti ~ ~ meso |zelo si ga želeti|
Pravopis
vzdihováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; vzdihovánje; (-àt) (á ȗ) ~ od ugodja; žalostno ~; poud. vzdihovati po kom/čem ~ ~ počitnicah |želeti si počitnice; hrepeneti po počitnicah|; poud. vzdihovati za kom/čim ~ ~ nekdanjimi časi |tožiti|
Pravopis
zdihováti -újem dov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; zdihovánje; (-àt) (á ȗ) vzdihovati: žalostno ~; poud. Zdihoval je, da je predrago |tarnal, tožil|; poud. zdihovati po kom/čem ~ ~ dekletu |hrepeneti|; poud. zdihovati za kom/čim ~ ~ nekdanjimi časi |tožiti, želeti si jih|
Pravopis
žêjen -jna -o; bolj ~ (é ȇ é) ~ otrok; biti ~; poud. ~o polje |(preveč) suho|; poud. žejen česa biti ~ domače besede |zelo si želeti|
Pravopis
žêlja -e tudi žêlja -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi (é; é ẹ́; ẹ́ ẹ̑) narediti kaj na ~o staršev; želja po čem ~ ~ resnici; skladba po ~i; z iskrenimi ~ami |v pismu|; Izražamo vam naše najboljše ~e |kot voščilo|; poud.: srčna ~ |zelo velika|; očetova zadnja ~ |pred smrtjo|; biti obseden od ~e po čem |zelo si želeti|; Češenj bo le za ~o |zelo malo|
Pravopis
Pravopis
Pravopis
interesánten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~ moški zanimiv; poud. ~a misel |duhovita, nenavadna|; publ. interesanten za koga/kaj Ponudba zame ni ~a primerna, sprejemljiva
interesántno -ega s, pojm. (ȃ) izvedeti kaj ~ega zanimivega
interesántnost -i ž, pojm. (ȃ) zanimivost: ~ lika; števn. želeti si ~i zanimivih dogodkov
interesántno -ega s, pojm. (ȃ) izvedeti kaj ~ega zanimivega
interesántnost -i ž, pojm. (ȃ) zanimivost: ~ lika; števn. želeti si ~i zanimivih dogodkov
Pravopis
neizrécno mer. prisl. (ẹ́; ẹ̑) neobč. neizmerno, nepopisno: ~ si želeti knjig; obiska je bil ~ vesel
Pravopis
obílo količ. prisl. -ej(š)e (í/ȋ; í/ȋ) neobč. veliko: imeti ~ dela; ~ jesti; želeti ~ sreče; ~ poplačati za trud obilno, bogato
Pravopis
Pravopis
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 24
Dostopnost