Zadetki iskanja
Pleteršnik
kríłən 2., -łna, adj. Flügel-, Cig., Jan.; krȋłna peresa, die Deckfedern, Cig.; — krilni pobočnik, der Flügeladjutant, Jan.; krilna železnica, die Zweigbahn, DZ.
Pleteršnik
Pleteršnik
obŕtalọ, n. 1) stvar, ki se vedno vrti, n. pr. nemiren otrok, Kanal-Erj. (Torb.); — 2) das Ringelspiel, Jan. (H.); — 3) der Betrieb, Nov.; železnica je v obrtalu, Erj. (Torb.).
Pleteršnik
Pleteršnik
rebríti, -ím, vb. impf. 1) rippen, V.-Cig.; — 2) r. se, beim Gehen auf eine Seite sich neigen, Notr.-Z.; sich krümmen: železnica se rebri, C.; — 3) r. se, sich in die Brust werfen, Dol.; jezno se je rebrila in ustila, LjZv.; peklenščak se je srdito rebril in branil, LjZv.; s to svojo nemščino so se rebrili in šopirili, LjZv.
Pleteršnik
stȃnje, n. 1) das Stehen; stanje in čakanje; s. zvezd, die Constellation, Cig. (T.); — 2) der Zustand, Jan., Z., nk.; železnica je v dobrem stanju, DZ.; začasno s., das Provisorium, DZ.; — 3) das Gebäude, das Wohngebäude, Mur., C., BlKr., jvzhŠt., ogr.-C.; das Wirtschaftsgebäude, Dol.
Pleteršnik
Pleteršnik
želẹ́zən, -zna, adj. eisern, Eisen-; navada je železna srajca; železna cesta = železnica, die Eisenbahn; železna ruda, das Eisenerz; železna žlindra, die Eisenschlacke; železna barva, die Eisenfarbe; — železna krava, die eiserne Kuh, die Immerkuh, eine Kuh, die jemand für einen andern auf Lebensdauer zu halten verpflichtet ist, Gor., Notr.; železno posodilo, unablegliches Capital, Cig.; železne obresti, unablegliche Zinsen, Cig.; — (pren.) železno srce, železna potrpežljivost, Cig.
Prekmurski
želèzen -zna -o prid.
1. železen: vzemite gori zvelicsánſztva Siſsak (ſelezni klobüg) SM 1747, 27; ino obej v-'selezno skrinyo poloseno KOJ 1848, 6; vkakſté pehári 'zeleznom KŠ 1754, 203; I páſzao bode z'zeleznov sibov KŠ 1771, 771; je vnogo tam bilou, 'Zelezni klepácsov nikeliko ſztou BKM 1789, 325; prisla ſzta ktim 'zeleznim vrátam KŠ 1771, 379
2. v zvezi železna cesta železnica: na železnoj cesti AI 1878, 55
3. železnožupanijski: od nassega 'seleznoga Vármegyéva je dokoncsano vcsenyé vogrszkoga jezika KOJ 1833, III; znaſimi Vogrſzkimi vu 'Zeleznoj, Szala i Somoczkoj ſztoliczi bodoucſimi ſzloveni vrét KŠ 1771, A6a; vu sopronszkom i 'seleznom vármegyévi szpodobno csini KOJ 1848, 25
1. železen: vzemite gori zvelicsánſztva Siſsak (ſelezni klobüg) SM 1747, 27; ino obej v-'selezno skrinyo poloseno KOJ 1848, 6; vkakſté pehári 'zeleznom KŠ 1754, 203; I páſzao bode z'zeleznov sibov KŠ 1771, 771; je vnogo tam bilou, 'Zelezni klepácsov nikeliko ſztou BKM 1789, 325; prisla ſzta ktim 'zeleznim vrátam KŠ 1771, 379
2. v zvezi železna cesta železnica: na železnoj cesti AI 1878, 55
3. železnožupanijski: od nassega 'seleznoga Vármegyéva je dokoncsano vcsenyé vogrszkoga jezika KOJ 1833, III; znaſimi Vogrſzkimi vu 'Zeleznoj, Szala i Somoczkoj ſztoliczi bodoucſimi ſzloveni vrét KŠ 1771, A6a; vu sopronszkom i 'seleznom vármegyévi szpodobno csini KOJ 1848, 25
Pleteršnik
želẹ̑znica, f. 1) die Eisenbahn; po železnici se voziti; zvezna ž., die Verbindungsbahn, Cig.; krilna ž., die Flügelbahn, DZ.; dovozna, dovlačna ž., die Schleppbahn, DZ.; konjska ž., die Pferdebahn (Tramway), DZ.; — 2) = železarnica, die Eisenhütte, Cig., Jan., C.; — 3) železna oprava: Obleče se v železnico, Npes.-Vod. (Pes.); — 4) = železna zagozda za kalanje drv, Dol.; — 5) pl. železnice = železne vile, eine eiserne Heugabel, SlGor.-C.; — 6) rumena ž., die Rauke (sisymbrium officinale), Josch; — železnica, eine Art Winterapfel, Mur., vzhŠt.-C., Mariborska ok.-Erj. (Torb.); — tudi: želẹ́znica, Valj. (Rad).
Število zadetkov: 10
Dostopnost