Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
bíster -tra -o prid., bístrejši in bistréjši (í ī) 
  1. 1. ki ima precejšnjo stopnjo prozornosti: bistra tekočina; voda v potoku je bistra in mrzla; ko se je gošča sesedla, je postalo vino bistro / knjiž., ekspr. bistra popoldanska svetloba
  2. 2. sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: bister človek, učenec; zbral je najbistrejše duhove svojega časa / ima bister razum, um / bister odgovor / fant je bistre glave, pog. ima bistro glavo je bister, nadarjen
  3. 3. hiter, uren, živahen: bistri potoki; knjiž. bister vranec / bistri pogledi njenih oči / ne pojdem še spat, sem še bister nezaspan, svež
    ●     čeprav je pil, je imel bistro glavo je mogel misliti, presojati; nič ni ušlo njenim bistrim očem vse je opazila
    bístro prisl.: bistro gleda, misli; bistro je uganil bistvo stvari
SSKJ
bóder -dra -o prid. (ọ́) star. poln vedrine; vesel, živahen: ves čas je bil boder in je popeval / bodro razpoloženje / bodri valovi planinske reke
// poln moči, poguma: boder junak / njegova čvrsta hoja in bodra zunanjost
    bódro prisl.: deklica je bodro stopala po poti
SSKJ
cvét -a m, mn. cvéti in cvetóvi (ẹ̑) 
  1. 1. del rastline, značilen po lepi obliki in barvi: cvet se odpre, osuje, ovene; rastlina razvije cvet; utrgati cvet; čebele obletavajo cvet za cvetom; bel, dišeč, pisan cvet; češnjev, makov cvet; cvet vrtnice; barvitost cvetov / rastlina je že nastavila cvete pognala cvetne popke; roža gre v cvet začenja cveteti; solata gre v cvet poganja steblo s cveti; drevo bo kmalu v cvetu bo cvetelo; pren., pesn. razcvel se je cvet ljubezni; cvet upanja
  2. 2. ekspr., navadno s prilastkom izbran, najlepši, najpomembnejši del: tam je bil zbran cvet deklet; cvet inteligence, naroda / bila je cvet deklet najlepša med dekleti; vznes.: biti v cvetu let, življenja mlad; umrla je v cvetu mladosti zelo mlada
    ●     iron. ta je šele (pravi) cvet živahen, podjeten, nevzgojen (mlad) človek; ekspr. ona je v polnem cvetu zelo lepa, mlada; star. bobov ali rožni cvet junij
    ♦     bot. brezspolni cvet; dvospolni cvet ki ima prašnike in pestiče; enospolni cvet ki ima samo prašnike ali samo pestiče; goli cvet ki je brez cvetnega odevala; pestični ali ženski cvet ki ima samo pestiče; prašni ali moški cvet ki ima samo prašnike; farm. (vinski) cvet etanol, etilalkohol; min. žveplov cvet žveplo v obliki iglic
SSKJ
deklìč -íča m (ȉ í) ekspr. dekle: bila je tak deklič, da se je vsak rad ozrl za njo; neugnan, živahen deklič / kot nagovor no, deklič, kam greš / take ni, kot je moj deklič
SSKJ
dinámičen -čna -o prid. (á) 
  1. 1. poln sile in raznovrstnih sprememb; razgiban, živahen: dinamičen človek; pesnik je bil po temperamentu bolj statičen kot dinamičen / pouk mora biti dinamičen; dinamična predstava; dinamična razprava med dramatikom in režiserjem; publ. dinamična pesem
    // ki se hitro spreminja pod vplivom razvojnih sil: nova tehnologija je sprožila dinamičen razvoj kmetijstva; dinamičen razvoj letalstva v zadnjih letih / dinamično pojmovanje dogajanja v svetu ki se prilagaja spremembam
  2. 2. nanašajoč se na dinamika 2-3: dinamične, optične in elektromagnetne priprave / dinamični in ritmični elementi; dinamične vaje
    ♦     fiz. dinamični pritisk pritisk, ki ga izvaja gibajoča se tekočina ali plin; meteor. dinamična meteorologija nauk o gibanju v ozračju pod vplivom raznih sil; lingv. dinamični naglas; muz. dinamična označba označba za jakost izvajanja; strojn. dinamična obremenitev obremenitev, ki se s časom spreminja
    dinámično prisl.: dinamično gledati na gospodarstvo; kipar je želel s svetlobno igro figuro dinamično poudariti; partituro bi bilo treba dinamično predelati glede na dinamiko
SSKJ
dírek -rka m (ȋ) redko dir: konj se je pognal v živahen direk
SSKJ
galòp -ôpa m, mest. ed. tudi galópu (ȍ ó) 
  1. 1. zelo hiter tek, zlasti pri konju: galop je konja utrudil; pognati v galop; bližati se v galopu; ekspr. besen, divji galop
    ♦     vet. zelo hiter tek v skokih
  2. 2. v 19. stoletju zelo živahen ples s hitrimi poskoki: plesale so valček, mazurko in galop
    // skladba za ta ples
SSKJ
gíbčen -čna -o prid., gíbčnejši (í ī) 
  1. 1. ki se z lahkoto giblje, premika: gibčen telovadec; zadnje čase postaja fant gibčnejši; gibčen kot vrtavka / gibčni prsti; bila je visoke, gibčne postave; gibčno telo
    ●     ekspr. bila je nenavadno gibčnega jezika klepetava, gostobesedna
    // redko razgiban, živahen: gibčni ritem valčka
  2. 2. sposoben se prilagajati času, razmeram: bil je gibčnega duha; uporabljati gibčno in pametno taktiko / gibčen repertoar drame / gibčen predpis
    gíbčno prisl.: gibčno se obrne k njemu; gibčno je skočil s konja
SSKJ
gíbek -bka -o prid., gíbkejši in gibkéjši (í) knjiž.  
  1. 1. ki se z lahkoto giblje, premika; gibčen: mlad, gibek fant; zagorela, gibka dekleta / bila je nežne in gibke postave; gibka roka / pesn. gibka voda
    // ki se da upogibati, pregibati; gibljiv: rogačeva glava je gibka
    ♦     teh. gibka cev cev iz vijačno zavitega kovinskega traku, ki se da pregibati
  2. 2. razgiban, živahen: gibka domišljija; ritem in melodija sta postala gibka in igriva / lahkotni, gibki verzi
    gíbko prisl.: hodila je prožno in gibko
    ♦     muz. gibko označba za izraz izvajanja grazioso
SSKJ
gíga -e [džiga tudi žiga] ž (ȋ) živahen ples v dvodobnem ali tridobnem taktu, po izvoru iz Anglije: mornarji so zaplesali gigo
♦ muz. zadnji stavek baročne suite
SSKJ
gôrek in gorák gôrka -o in -ó prid., gorkéjši (ó ȃ ó) 
  1. 1. ki ima zmerno visoko temperaturo; topel: gorek čaj; gorka jed; juha je še gorka; splezal je na gorko peč; umil se je v gorki vodi / gorek dan; gorka južna sapa; gorko vreme / imeti gorke roke
    // ki vzbuja, povzroča občutek toplote: gorka postelja; gorka soba; gorko spomladansko sonce; pren. imel je prijazen, gorek dom
  2. 2. ki varuje, ščiti pred mrazom: bil je zavit v gorek plašč; mene ne zebe, imam gorko obleko
  3. 3. ekspr., v povedni rabi, z dajalnikom nenaklonjen, sovražen: gorek mi je; že dalj časa sta gorka drug drugemu; vsak dan so nam bolj gorki
  4. 4. star. ki se pojavlja z veliko intenzivnostjo: gorka prijateljeva prošnja; izpolnil je njegovo gorko željo / gorek poljub
    ●     ekspr. precej gorke krvi je je temperamenten, živahen; ekspr. novico ji je še gorko nesla na ušesa takoj ji jo je sporočila; ekspr. ta bo šla gorka v nebesa je zelo poštena, pravična, pobožna; star. imel je gorko srce za reveže bil je dober, usmiljen
    gorkó in gôrko prisl.: gorko čutiti, obžalovati; sonce gorko sije; gorko zakurjena soba
    gôrki -a -o sam.: ekspr. povedal ji je nekaj gorkih zelo jo je oštel; pog., ekspr. prisolil mu je par gorkih dal mu je nekaj klofut; pog. še nič gorkega ni imel danes v želodcu še nobene tople jedi ni pojedel; tu smo na gôrkem in górkem
SSKJ
igrív -a -o prid. (ī í) nav. ekspr.  
  1. 1. ki se (rad) igra: igrivi pasji mladiči; živahen in igriv otrok / mehki igrivi prsti
  2. 2. ki se hitro, lahkotno giblje, premika: igrivi valovi; igrive pomladne sapice / igrive sence na stropu / njen igrivi korak lahkotni
  3. 3. ki izraža, kaže veliko spretnost, hitrost v kombiniranju: igriva fantazija / znan je bil zaradi svoje igrive duhovitosti
    igrívo prisl.: voda se je igrivo pretakala po kamenju
SSKJ
ísker -kra -o prid. (í) 
  1. 1. ki se živahno, lahkotno premika: iskri konji; njegov vranec je isker kakor vrag
    // knjiž. hiter, uren, živahen: isker tek; z iskrim gibom glave je vrgla s čela koder las / prijetno, iskro dekle
  2. 2. nav. ekspr. ki se iskri, sveti: isker sneg / pogledal ji je v svetle, iskre oči
  3. 3. knjiž. bister, prodoren: isker duh, razum; iskre misli
    ískro prisl.: iskro dirjati; iskro ga je pogledala
SSKJ
klepèt -éta in -êta m (ȅ ẹ́, é) nav. ekspr. živahen, sproščen pogovor o nepomembnih stvareh: za klepet vedno najde čas / iz sobe je bilo slišati klepet govorjenje, pogovarjanje
// v zvezi z na družabni sestanek ali pogovor: pridi popoldne na klepet
♦ vet. udarjanje zadnjih kopit, podkev ob sprednje pri hitrejši hoji konja zaradi nepravilnega podkovanja
SSKJ
kolorít -a m (ȋ) 
  1. 1. um. barve, barvni odtenki (na sliki): enoten kolorit / slika ima živahen kolorit
  2. 2. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v prevodu je ohranjen orientalski kolorit
SSKJ
kozêr -ja m (ȇ) knjiž. duhovit, živahen pripovedovalec, kramljavec: med pisateljevimi liki je ironični kozer nepogrešljiv
// kdor piše kozerije: bil je duhovit kozer in prevajalec
SSKJ
lagôten -tna -o prid., lagôtnejši (ó) knjiž.  
  1. 1. lagoden, udoben: lagotno življenje
  2. 2. lahkoten, živahen: stopal je z lagotnimi koraki
    lagôtno prisl.: lagotno je tekla po stezi; lagotno se zlekniti po travi
SSKJ
lahkonóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž., ekspr. hiter, uren, živahen: takrat sem bil še lahkonog; lahkonoga deklica; lahkonoga srna
    lahkonógo prisl.: lahkonogo je skočila z voza
SSKJ
lezgínka -e ž (ȋ) živahen kavkaški ljudski ples: plesati lezginko
SSKJ
mígalica -e ž (ī) 
  1. 1. bot. trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, Briza: srednja migalica
  2. 2. ekspr. nemiren, živahen, neprestano se gibajoč človek, zlasti otrok: fant je grozna migalica, niti pet minut ni pri miru
Število zadetkov: 68