Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SNB
alergogéni -a -o prid. (ẹ̑)
ki povzroča alergijo: alergogena rastlina; alergogena snov; alergogeno živilo; Alergogeni cvetni prah je v zraku od sredine januarja, ko v toplih letih zacvetita leska in jelša, sezona pa se konča z ambrozijo v drugi polovici septembra E (↑)alergíja + (↑)gén
SNB
bíoživílo -a in bío živílo -- -a [bijoživilo] s (ȋ-í)
živilo, pridelano samo z uporabo naravnih, organskih snovi; ekoživilo: Na tržnicah večjih slovenskih mest in v specializiranih trgovinah je že kar nekaj časa mogoče kupovati bioživila, pridelana brez umetnih gnojil in drugih kemičnih pripravkov E ↑bío… + (↑)živílo
SSKJ
denaturírati -am dov. in nedov. (ȋ) 
  1. 1. kem. z dodajanjem primesi napraviti kako živilo za človeka neužitno: denaturirati alkohol, sladkor
  2. 2. knjiž. spremeniti prvotno, naravno podobo: denaturirati pokrajino
    denaturíran -a -o: denaturiran špirit; denaturirana narava; denaturirana sol
SNB
éko -- prid. (ẹ̑)
1. ki se nanaša na varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; ekološki (1): eko šola; Za substrat so pridobili tudi eko certifikat, ki zagotavlja višjo kakovost od izdelkov iz uvoza
2. ki poteka v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; ekološki (2): ukvarjati se z eko kmetovanjem; Ob ohranjanju narave, kulturne in zgodovinske dediščine bodo razvijali domačo obrt in kulinariko, pa tudi sonaravno kmetovanje v navezi z eko turizmom
3. ki je pridelan, proizveden v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; ekološki (3): eko izdelek; eko živilo; Ne glede na to, kako varčni in eko so motorji, vedno bodo obremenjevali atmosfero s CO2 – glej tudi éko... E ↑eko(lóški)
SSKJ
ekonóm neskl. pril. (ọ̑) v zvezi ekonom lonec lonec, v katerem se pod zvišanim pritiskom živilo hitro skuha
SNB
ékoživílo -a in éko živílo -- -a s (ẹ̑-í)
živilo, pridelano, proizvedeno v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; bioživilo: Z nakupom slovenskih ekoživil obenem podpiramo ohranjanje podobe krajine, narave in razvoj slovenskega podeželja E ↑éko… + (↑)živílo
SSKJ
hranílo -a s (í) snov, ki je potrebna za rast in obstoj organizma: beljakovine, maščobe, sladkor so hranila
// hrana, živilo: tovarna hranil
SSKJ
izvòr -ôra m (ȍ ó) s prilastkom  
  1. 1. značilnost glede na prvotno pripadnost: raziskovati izvor ameriškega prebivalstva; biti najrazličnejšega narodnostnega izvora; navajati izvor besede / ta rastlina je po izvoru iz osrednje Afrike
    // v rodilniku značilnost glede na prvotne sestavine: biti organskega izvora; živilo rastlinskega ali živalskega izvora
    // značilnost glede na prednike zlasti s socialnega stališča: zamolčal je svoj izvor; je kmečkega izvora; ugotoviti izvor živali
  2. 2. značilnost glede na nastanek: ti običaji imajo svoj izvor v poganstvu / publ., z oslabljenim pomenom nekaj predmetov je po izvoru mlajših je mlajših
  3. 3. kar omogoča, pogojuje nastanek, nastajanje česa; vir: otrok je izvor sreče / ugotoviti izvor bolezni
    // kar kaj daje: izdatni izvori toplotne energije
SSKJ
jéd -í ž, daj., mest. ed. jédi (ẹ̑) 
  1. 1. živilo, pripravljeno za uživanje, navadno z dodatki: vsaka jed mu tekne; kuhati, pripravljati, servirati jedi; gosta, neslana, okusna, dobro zabeljena jed; žganci so njegova najljubša jed / mesne, mlečne, zelenjavne jedi / na razpolago so gotove jedi že pripravljene; postreči s hladnimi jedmi ki se jedo nekuhane ali ohlajene; kmečka jed preprosta jed, ki se pripravlja zlasti na kmetih; narodna jed značilna za kak narod, kako področje; obredna jed ki je v navadi ob določeni priložnosti, včasih s simbolnim pomenom; samostojna jed ki se jé brez drugih jedi; jedi po naročilu ki se pripravijo sorazmerno hitro, če jih gost naroči
    ♦     gastr. glavna jed najizdatnejši del kosila ali večerje; začetna jed prva jed na menuju, ki se daje pred juho ali glavno jedjo; predjed; rel. postna jed ki se sme jesti tudi na postne dni
    // ed. kar se jé, jedi: skrbeti za jed in pijačo; madeži od jedi / jed mu je obležala v želodcu / dolgo vzdrži brez jedi hrane; ljubi dobro jed
  2. 2. ed. uživanje hrane, jedi: siliti k jedi; brati pri jedi; zmernost v jedi; piti med jedjo / jemati zdravilo po jedi, pred jedjo
    ●     nižje pog. nazaj se držati pri jedi jesti manj, kot si kdo želi; pog., ekspr. še pes ima rad pri jedi mir med jedjo se ljudje ne smejo motiti, nadlegovati s kakimi opravki
SSKJ
jedílo -a s (í) nav. mn., knjiž. živilo, pripravljeno za uživanje, navadno z dodatki; jed: pripravlja dobra jedila; izbrana, okusna jedila; vrsta jedil / hladna in topla jedila / star. Le malo vam jedila, bratje, hranim (F. Prešeren) hrane
♦ rel. blagoslov(itev) velikonočnih jedil blagoslovitev gnjati, pirhov, hrena in potice, ki se pripravijo za veliko noč
SSKJ
jestvína -e ž (í) nav. mn. živilo, ki se uporablja za jed: diši po jestvinah; košara z jestvinami in pijačo / hladne jestvine jedi; trgovina z jestvinami z živili
SSKJ
konzervírati tudi konservírati -am nedov. in dov. (ȋ) 
  1. 1. dajati, spravljati živilo v neprodušno zaprte konzervne škatle, steklenice, kozarce, da ostane dalj časa užitno, dobro: konzervirati sadje, sočivje / konzervirati v kisu, soli; konzervirati z alkoholom in sladkorjem / konzervirati ribe
    // dajati živilo v take pogoje, da ostane dalj časa sveže, uporabno: konzervirati kruh; konzervirati meso v zamrzovalniku
  2. 2. z določenim sredstvom preprečevati spreminjanje, razpadanje česa: konzervirati kože; konzervirati les; konzervirati gada v špiritu; konzervirati motorje z oljem / konzervirati knjige; konzervirali so nekaj spomenikov; konzervirati in restavrirati
  3. 3. povzročati, da postane kaj odporno, varno proti čemu: dušik konzervira vino
  4. 4. publ. ohranjati, vzdrževati: naleteli so na tendence, ki konzervirajo že zastarele oblike družbenega življenja; konzervirati kapitalistične, nehumane odnose
    konzervíran tudi konservíran -a -o: konzervirana hrana, zelenjava; konzervirane kože; konzervirano meso, mleko, sadje
    ♦     med. konzervirana kri v hladilniku hranjena kri, ki so ji dodane snovi proti strjevanju in glukoza
SSKJ
krùh krúha m (ȕ ú) 
  1. 1. pečeno živilo iz moke, vode, kvasa: jesti kruh; postregli so s kruhom in vinom; star, suh kruh; zadišalo je po svežem kruhu; kruh s kiselkastim okusom; drobtina kruha; skorja, sredica kruha; dober je kot kruh; tega sem vajen kot (vsakdanjega) kruha / hlebec, štruca kruha; kos kruha / mesila je testo za kruh / kruh vzhaja; peči kruh / knjiž., z oslabljenim pomenom že zgodaj je okusil kruh bridkosti
    // tako živilo v obliki hlebca, štruce: odlomiti kos, krajec kruha; dobro zapečen kruh / bel(i), črn(i) kruh; Grahamov kruh; koruzni, rženi kruh; mlečni, oljnati kruh; kruh iz ajdove moke / (pletena) košarica za kruh / rezati kruh na kose, rezine / pog.: četrt kruha, prosim; kupiti več kruhov
    // kos, odrezan od hlebca, štruce: nadrobiti kruh v mleko; namazati kruh z maslom; na kruh je dal sir / pog. pojedel je tri kruhe
  2. 2. ekspr. pridelek, navadno žitni: toča je uničila ves kruh / letos bo dosti kruha / zemlja je rodila slab kruh
  3. 3. ekspr. delo, zaposlitev, ki daje zlasti materialne dobrine: za vse ne bo kruha; upal je, da bo dobil kruh; imeti, izgubiti (dober, slab) kruh; dolgo je iskal kruha / tovarna daje kruh veliko ljudem / končno je prišel h kruhu / biti, priti ob kruh; šel je v tujino za kruhom
    // s prilastkom delo, poklic sploh: opustil je kmečki kruh; rudarskega kruha ne zmore več; slab pisateljski kruh / pomagal mu je do gosposkega kruha
  4. 4. ekspr. (osnovna) materialna sredstva, materialne dobrine: truditi se za kruh; borba, skrb za (vsakdanji) kruh / kruh si je služil s kmetovanjem / pri hiši je veliko kruha / to delo je njegov kruh
    ●     kruh se je lepo dvignil vzhajal; ekspr. iz te moke ne bo kruha prizadevanje se ne bo uresničilo, ne bo dalo pričakovanega rezultata; star. v življenju je večkrat kruha stradal živel v pomanjkanju; ekspr. še vedno mu oče reže kruh daje sredstva za življenje; bibl. človek ne živi samo od kruha človeka ne zadovoljijo samo materialne dobrine; ekspr. živeti ob kruhu in vodi zelo slabo, v pomanjkanju; ekspr. vsi otroci so že pri kruhu odrasli in zaposleni; pog. biti pri lahkem kruhu imeti ne naporno in dobro plačano službo; ekspr. iti s trebuhom za kruhom iskati zaslužek zunaj domačega kraja, domovine; ekspr. jesti bel(i), črn(i) kruh živeti v izobilju, pomanjkanju; ekspr. (belega) kruha je pijan, sit zaradi izobilja je objesten, predrzen; ekspr. sprl se je z (belim) kruhom zavrnil je donosen položaj, službo; vznes. trpljenje je moj vsakdanji kruh trpljenja, hudega sem navajen; ekspr. njegov kruh je bil grenek preživljal se je s težkim, neprijetnim delom; smeje se kot cigan belemu kruhu široko, na vsa usta; za lenuha ni kruha len človek ne more pričakovati materialnih dobrin; zarečenega kruha se največ poje prenagljene izjave, sodbe mora človek dostikrat preklicati, spremeniti; preg. kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja kdor je delaven, prizadeven, dobro živi
    ♦     etn. obredni kruh pečen ob krstu, poroki in za določene praznike; obrt. domači kruh z moko potresen in v pletenih košaricah vzhajan pekovski kruh; gobasti kruh z neprožno sredico; pekovski kruh; rel. darovati (pri maši) kruh in vino
SNB
kvinója -e ž (ọ̑)
semena rastline Chenopodium quinoa, po izvoru iz Južne Amerike, ki se uporabljajo kot živilo: Kvinoja daje telesu poleg beljakovin in kalcija še dovolj vitamina E in vitaminov skupine B E ← nem. Quinoa ← amer. špan. quinua ← indijan. (kečua) kinwa
SSKJ
laboratórijski -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na laboratorij: laboratorijska oprema / laboratorijski izvidi, poskusi; laboratorijska analiza, preiskava / obvezne laboratorijske vaje študentov / pretežno laboratorijske znanosti / laboratorijski tehnik
♦ elektr. laboratorijski ampermeter; kem. laboratorijsko steklo steklo, odporno proti kemikalijam in temperaturnim spremembam; med. laboratorijska žival žival, ki se uporablja v laboratorijih za poskuse; poskusna žival
    laboratórijsko prisl.: laboratorijsko pregledati živilo; laboratorijsko pridobljena snov
SSKJ
liofilizírati -am nedov. in dov. (ȋ) agr. sušiti zmrznjeno živilo v vakuumu pri zmerni temperaturi: potem meso še liofilizirajo
    liofilizíran -a -o: liofilizirana živila
SSKJ
lônec -nca m (ó) 
  1. 1. posoda valjaste oblike za kuhanje: lonec drži dva litra; ta lonec pušča; ciniti, vezati lonce; postavi lonec na štedilnik; vse je pojedel in še lonec postrgal; pristaviti lonec krompirja; preluknjan, ubit lonec; trilitrski lonec; lonec z vodo / ekonom lonec ali lonec na (zvišani) pritisk v katerem se pod zvišanim pritiskom živilo hitro skuha; emajlirani, glinasti, lončeni lonci / lonec mleka
    // pog. vsebina lonca: lonec kipi; sam je pojedel ves lonec
  2. 2. posoda za okrasne rastline, navadno glinasta: presaditi rastlino v večji lonec; lonci s cvetočimi pelargonijami / cvetlični lonec
    ●     ekspr. ni imela kaj dati v lonec ni imela živeža ne denarja za hrano; ekspr. gledati sosedom v lonec radovedno, vsiljivo zanimati se za njihovo zasebno življenje; ekspr. živeti ob, pri polnih loncih v izobilju; ekspr. moški s črnim loncem na glavi z visokim trdim klobukom
    ♦     etn. lonec zbijati otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi skuša s palico razbiti lonec; fiz. Papinov lonec posoda, v kateri je zaradi zvišanega tlaka mogoče segreti vodo nad 100° C; geogr. erozijski lonec vdolbina, kotanja, ki nastane zaradi vrtinčenja proda v rečni strugi; metal. livarski lonec manjša posoda za prenašanje tekoče kovine
SSKJ
nadévati -am tudi -ljem nedov. (ẹ́) 
  1. 1. delati, da pride kaj na določeno mesto: nadevati konju sedlo, uzdo; vitez si je nadeval oklep in šlem / orožniki so ujetnikom nadevali lisice natikali; pren., knjiž. nadeva si krinko učenosti
    // knjiž. nalágati: nadevati jed na krožnik / nadevati seno na voz
  2. 2. nedov. in dov., gastr. delati, pripravljati jed z nadevom: nadevati jajce, papriko; palačinke nadevamo pred serviranjem
    // dajati, nalagati živilo v plasteh: zmes nadevamo v pekač in damo v pečico
    ●     star. nadeval ga je z gorjačo tepel, pretepal; star. nadeva ga z grdimi besedami ošteva, zmerja
    nadévati se knjiž., ekspr.  naglo, pohlepno jesti: otroci so se nadevali s potico
    ●     ekspr. vsak dan se nadeva v gostilni veliko pije (alkoholne pijače)
    nadévan -a -o: nadevana paprika; nadevana jajčka; s skuto nadevani štruklji
SSKJ
odmŕzniti -em dov. (ŕ ȓ) 
  1. 1. prenehati biti z ledom pritrjen na kaj: kamenčki odmrznejo in odpadejo
  2. 2. narediti, da voda v kaki snovi preneha biti led; otajati: odmrzniti meso, živilo / redko zemlja odmrzne se otaja
  3. 3. med. zaradi mraza odmreti: prsti so mu odmrznili
  4. 4. ekon. uradno odrediti prenehanje ustalitve na določeni višini: odmrzniti cene, stanarino
    odmŕznjen -a -o: odmrznjene cene; odmrznjeno jezero; meso je že odmrznjeno
SSKJ
odtájati -am dov. (ȃ) narediti, da voda v kaki snovi preneha biti led; otajati: odtajati živilo iz zamrzovalne skrinje; meso se je že odtajalo / topli vetrovi so odtajali zemljo / s prijaznostjo je odtajal njihovo nezaupanje
● ekspr. pijača jim je odtajala jezike je povzročila, da so začeli dosti in sproščeno govoriti; ekspr. počasi se je le odtajal postal prijaznejši
    odtájati se prenehati biti pokrit z ledom: reka se je odtajala
    odtájan -a -o: ceste so odtajane in blatne; odtajana živila
Število zadetkov: 54