Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
cerati1 -am nedov. mučiti, žreti, uničevati: lakota tebe zera 3. ed. ǀ Jma jetiko, sakaj nevoshlivoſt vſak dan ga zjera 3. ed., inu slabj ǀ de bi nje duh losheshi ſe mogal k' ſvojmu Stuarniku polsdignit, je ſvoje truplu s' poſtam zerala del. ed. ž cerati se truditi se, tj. mučiti se z namenom pridobiti: Ieſt nuzh, inu dan sKarbim, inu ſe trudem, inu zeram 1. ed. po blagu ← srvnem. zer(e)n ‛jesti, prehranjevati se, porabljati, uničevati’
Besedje16
doližreti (doli žreti) glag. nedov. ♦ P: 1 (TPo 1595)
Celotno geslo eSSKJ16
doližreti -em nedovršni glagol
ekspresivno, kdo; komu, kaj z grizenjem uničevati; SODOBNA USTREZNICA: žreti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
FRAZEOLOGIJA: doližreti komu srce
Pravopis
..fág drugi del podr. zlož. (ȃ) |žreti, požirati| živ. 'vršilec' antropofág, bakteriofág
Pravopis
fago.. prvi del podr. zlož. |žreti, požirati| fagocít, fagocitóza
Celotno geslo Etimološki
frȋs -a m
Celotno geslo Etimološki
gríva -e ž
Celotno geslo Etimološki
gŕlo -a s
Celotno geslo Etimološki
grọ̑t -a m
Celotno geslo Etimološki
hlepẹ́ti -ím nedov.
Celotno geslo Etimološki
hrupẹ́ti -ím nedov.
Pravopis
izpodžréti -žrèm dov., nam. izpodžrèt/izpodžrét; izpodžrétje in izpodžŕtje; drugo gl. žreti (ẹ́ ȅ); gl. spodžreti
Pravopis
izžréti -èm dov., nam. izžrèt/izžrét; izžrétje in izžŕtje; drugo gl. žreti (ẹ́ ȅ) kaj Črvi so izžrli mizo
Celotno geslo Frazemi
jájce Frazemi s sestavino jájce:
bíti [si] podóben kot jájce jájcu, bogá za jájca držáti, bogá za jájca prijéti, čepéti kot kóklja [na jájcih], glédati kóga kot žába jájce, hodíti kot po jájcih, iméti jájca, iskáti dláko v jájcu, Kolúmbovo jájce, kot kóklja [na jájcih], [kot] kúkavičje jájce, ne iméti jájc, podtakníti kómu [kot] kúkavičje jájce, práskati se po jájcih, sedéti kàkor kóklja [na jájcih], ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm, tóča, debéla kàkor kúrja jájca, zijáti kot žába jájce
Celotno geslo Kostelski
jesti ► ˈjėst ˈjėːn nedov.
Celotno geslo Etimološki
lópiti -im nedov.
Pleteršnik
mrhovína, f. das Aas; das Aasfleisch; mrhovino žreti.
SSKJ²
múliti -im nedov., mulíla tudi múlila (ú ū)
1. z gobcem trgati in jesti: krave so pridno mulile travo; čreda je takoj začela muliti / koze so mulile redko listje z grmičevja smukale
// zastar. jesti, žreti (kaj tršega): konji so mulili seno
2. nar. dolenjsko puliti, trgati v šopih: nič ne pazi, kar muli; muliti plevel / otroci mulijo cvetje trgajo
    múliti se nar., navadno v zvezi z okoli, okrog
    dobrikati se, smukati se: mačka se je začela muliti okrog nje; piščanček se je mulil obme
Celotno geslo Etimološki
múliti -ūlim nedov.
Celotno geslo Etimološki
napọ́kati se -am se dov.
Število zadetkov: 71