áldüvanje -a s
1. žrtvovanje: csiniti áldüvanya KŠ 1771, 417; tou aldüvanye KM 1783, 243; Ár ſzi priso na áldüványe BKM 1789, 205
2. darovanje: Áldüvanye KMS 1780, 52
Zadetki iskanja
Prekmurski
SSKJ²
aztéški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na Azteke: azteški imperij, vladar; azteška civilizacija, kultura; azteška prestolnica Tenochtitlán / azteški bogovi; azteški bojevniki; azteški koledar; žrtvovanje vojnih ujetnikov na azteških piramidah / azteški rokopisi rokopisi, naslikani na živalski koži, platnu; azteška pisava pisava, sestavljena iz večbarvnih naslikanih znakov
nanašajoč se na Azteke: azteški imperij, vladar; azteška civilizacija, kultura; azteška prestolnica Tenochtitlán / azteški bogovi; azteški bojevniki; azteški koledar; žrtvovanje vojnih ujetnikov na azteških piramidah / azteški rokopisi rokopisi, naslikani na živalski koži, platnu; azteška pisava pisava, sestavljena iz večbarvnih naslikanih znakov
SSKJ²
darítev -tve ž (ȋ)
1. v različnih religijah slavnostni obred dajanja darov božanstvu: opraviti daritev; poganske daritve / klavna, pitna, žgalna daritev; sveta daritev v krščanstvu maša
// vznes. požrtvovalno delo, žrtvovanje: Daritev bodi ti življenje celo (S. Gregorčič)
2. glagolnik od dariti: daritev posestva
1. v različnih religijah slavnostni obred dajanja darov božanstvu: opraviti daritev; poganske daritve / klavna, pitna, žgalna daritev; sveta daritev v krščanstvu maša
// vznes. požrtvovalno delo, žrtvovanje: Daritev bodi ti življenje celo (S. Gregorčič)
2. glagolnik od dariti: daritev posestva
Prekmurski
Svetokriški
ofer -fra m 1. daritev: njegou offer im. ed. je G. Bogu dopadeozh ǀ pres offra rod. ed. obedn bi ſe nepostopel prèd niega s. oblizhe priti ǀ vſe tu kar ſe bò taiſtiga offra rod. ed. doteknilu, bò posvezhenu ǀ vſe ſtuary veliko andoht pruti temu nerſvetejshimu offru daj. ed. ſo bile iskasale ǀ V' Starem Teſtamenti G. Bug je bil sapovedal Mashnikom, de imaio sa grehe tiga folka offrat ta shgani offer tož. ed. ǀ cilu tij Aidouski Vuzheniki ſo diali de nijh faush Boguvij nemaraio sa offer tož. ed., aku tudi ſerce ijm n'offraio ǀ kateriga je vidil Adam pod figuro dreva tega lebna Abel v' offru mest. ed. tiga Jagenzha ǀ je vidil … Abraham v'offri mest. ed. ǀ ſe nebo G. Bug puſtil potalashit ni s' offram or. ed., inu s' shenkingo do vekoma ǀ offri im. mn. veliko skriunost v' ſebi sapopadeio ǀ Bug pak n'hozhe pol mertveh offru rod. mn. imeti, temuzh shive, inu frishne ǀ ſtukrat ſó offrali na dan kadilu, inu ſtu shganih offrou rod. mn. ǀ prezei je sapovedal Boguve sahualit, inu shgane offre tož. mn. jem offruvati ǀ v' taiſtih offrah mest. mn. ſe je ſpozhitala martra ǀ Bug na temij offrij or. mn. nijmà obeniga dopadeina 2. darovanje: Pojte tedaj Nem. Nem. k' offru daj. ed., inu derovajte tiga Mashnika ← srvnem. opfer ‛daritev, žrtvovanje’; → ofrati
SSKJ²
požrtvovánje -a s (ȃ)
knjiž. požrtvovalno delo, žrtvovanje: njegovo življenje je bilo nesebično požrtvovanje za druge / znano je njegovo junaštvo in požrtvovanje požrtvovalnost
knjiž. požrtvovalno delo, žrtvovanje: njegovo življenje je bilo nesebično požrtvovanje za druge / znano je njegovo junaštvo in požrtvovanje požrtvovalnost
SSKJ²
sámopožrtvovánje -a s (ȃ-ȃ)
knjiž. požrtvovalno delo, žrtvovanje: v boju je sodelovala z velikim samopožrtvovanjem / to so bili dnevi, polni samopožrtvovanja naših narodov
knjiž. požrtvovalno delo, žrtvovanje: v boju je sodelovala z velikim samopožrtvovanjem / to so bili dnevi, polni samopožrtvovanja naših narodov
Pravopis
SSKJ²
sámožrtvovánje -a s (ȃ-ȃ)
knjiž. žrtvovanje samega sebe: junaško samožrtvovanje; ne biti sposoben za samožrtvovanje; samoodpovedovanje in samožrtvovanje
● zastar. pri tem delu je potrebna dobrota in samožrtvovanje požrtvovalnost
knjiž. žrtvovanje samega sebe: junaško samožrtvovanje; ne biti sposoben za samožrtvovanje; samoodpovedovanje in samožrtvovanje
● zastar. pri tem delu je potrebna dobrota in samožrtvovanje požrtvovalnost
Celotno geslo
Etimološki
SSKJ²
žŕtev -tve ž (ȓ)
1. v različnih religijah žival, človek, ki se da, ponudi božanstvu v čast za pridobitev njegove naklonjenosti, navadno s posebnim obredom: položiti žrtev na žrtvenik; sežgati, zaklati žrtev; žrtvovati žrtev / žgalna žrtev žgalni dar / obredna žrtev
// star. žrtvovanje, darovanje: v zgodovini verstev so znane različne oblike žrtev; opravljati žrtve bogovom / spravna žrtev spravna daritev
2. boleča odpoved čemu za kaj, kar se ima za pomembno, vredno: naša žrtev ni bila zaman; ne bojijo se žrtev, če je treba komu pomagati; to je žrtev, ki jo zahteva od vas čast; biti pripravljen na žrtev
// kar se da, čemur se odpove za kaj, kar se ima za pomembno, vredno: uspeh je glede na žrtve majhen; gmotne žrtve / naš narod je dal, publ. doprinesel velike žrtve v boju za svobodo
♦ šah. črni ne sprejme ponujene žrtve belega kmeta
// kdor se odpove čemu za kaj, kar se ima za pomembno, vredno: biti žrtev po svoji, tuji volji; sprejeti vlogo žrtve / zmeraj se čuti žrtev; imeti se za žrtev
3. kdor je poškodovan, umre
a) zaradi napada, nasilja koga: morilec je pustil žrtev izkrvaveti; večina žrtev je bila ubita s strelom v hrbet; vojne žrtve; žrtev atentata, nasilja; imena, število žrtev
b) zaradi nepričakovanega, nepredvidenega dogajanja, pojava: v požaru je zgorela hiša, žrtev pa ni bilo / človeške žrtve; nesreča je zahtevala osem smrtnih žrtev
4. kdor propade, je deležen hudih posledic zaradi delovanja česa negativnega na njegovo telo: žrtev mamil, sevanja / žrtve Černobila
// kdor propade, je deležen hudih posledic zaradi nanj ne ozirajočega se negativnega ravnanja, dejanja koga drugega: otroci so pogosto žrtve alkoholizma staršev / žrtev razmer
5. ekspr. kdor propade, je deležen negativnih posledic zaradi česa, kar se zdi komu drugemu pomembno, vredno uveljaviti: žrtev kake ideologije; cele generacije so žrtve takega šolskega sistema
6. ekspr. oseba, na katero je usmerjeno kako negativno dejanje: žeparji so iskali svoje žrtve / biti žrtev dovtipov, posmeha; žrtev laži, spletk / pajek preži na svojo žrtev
● ekspr. največja žrtev zanj je, če mora zgodaj vstati najbolj neprijetno, težko; šalj. iskati žrtev, ki bi pomila posodo osebo, ki bi pomila posodo; šalj. profesor je odprl redovalnico in izbiral naslednjo žrtev naslednjega, ki bo vprašan; knjiž., ekspr. cerkev je postala žrtev granat cerkev so poškodovale, uničile granate; knjiž., ekspr. ponuditi v žrtev svoje življenje biti pripravljen umreti za kaj
1. v različnih religijah žival, človek, ki se da, ponudi božanstvu v čast za pridobitev njegove naklonjenosti, navadno s posebnim obredom: položiti žrtev na žrtvenik; sežgati, zaklati žrtev; žrtvovati žrtev / žgalna žrtev žgalni dar / obredna žrtev
// star. žrtvovanje, darovanje: v zgodovini verstev so znane različne oblike žrtev; opravljati žrtve bogovom / spravna žrtev spravna daritev
2. boleča odpoved čemu za kaj, kar se ima za pomembno, vredno: naša žrtev ni bila zaman; ne bojijo se žrtev, če je treba komu pomagati; to je žrtev, ki jo zahteva od vas čast; biti pripravljen na žrtev
// kar se da, čemur se odpove za kaj, kar se ima za pomembno, vredno: uspeh je glede na žrtve majhen; gmotne žrtve / naš narod je dal, publ. doprinesel velike žrtve v boju za svobodo
♦ šah. črni ne sprejme ponujene žrtve belega kmeta
// kdor se odpove čemu za kaj, kar se ima za pomembno, vredno: biti žrtev po svoji, tuji volji; sprejeti vlogo žrtve / zmeraj se čuti žrtev; imeti se za žrtev
3. kdor je poškodovan, umre
a) zaradi napada, nasilja koga: morilec je pustil žrtev izkrvaveti; večina žrtev je bila ubita s strelom v hrbet; vojne žrtve; žrtev atentata, nasilja; imena, število žrtev
b) zaradi nepričakovanega, nepredvidenega dogajanja, pojava: v požaru je zgorela hiša, žrtev pa ni bilo / človeške žrtve; nesreča je zahtevala osem smrtnih žrtev
4. kdor propade, je deležen hudih posledic zaradi delovanja česa negativnega na njegovo telo: žrtev mamil, sevanja / žrtve Černobila
// kdor propade, je deležen hudih posledic zaradi nanj ne ozirajočega se negativnega ravnanja, dejanja koga drugega: otroci so pogosto žrtve alkoholizma staršev / žrtev razmer
5. ekspr. kdor propade, je deležen negativnih posledic zaradi česa, kar se zdi komu drugemu pomembno, vredno uveljaviti: žrtev kake ideologije; cele generacije so žrtve takega šolskega sistema
6. ekspr. oseba, na katero je usmerjeno kako negativno dejanje: žeparji so iskali svoje žrtve / biti žrtev dovtipov, posmeha; žrtev laži, spletk / pajek preži na svojo žrtev
● ekspr. največja žrtev zanj je, če mora zgodaj vstati najbolj neprijetno, težko; šalj. iskati žrtev, ki bi pomila posodo osebo, ki bi pomila posodo; šalj. profesor je odprl redovalnico in izbiral naslednjo žrtev naslednjega, ki bo vprašan; knjiž., ekspr. cerkev je postala žrtev granat cerkev so poškodovale, uničile granate; knjiž., ekspr. ponuditi v žrtev svoje življenje biti pripravljen umreti za kaj
SSKJ²
žŕtven -a -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na žrtev ali žrtvovanje: žrtvena žival / žrtvena daritev / žrtveni dar
● knjiž., ekspr. v tej aferi je bil on žrtveno jagnje njegovi sodelavci so dopustili, da je on sam nosil posledice za skupno krivdo
nanašajoč se na žrtev ali žrtvovanje: žrtvena žival / žrtvena daritev / žrtveni dar
● knjiž., ekspr. v tej aferi je bil on žrtveno jagnje njegovi sodelavci so dopustili, da je on sam nosil posledice za skupno krivdo
SSKJ²
žrtveník -a m (í)
v različnih religijah mizi podobna priprava za žrtvovanje božanstvu, opravljanje daritev: položiti darove na žrtvenik; odvesti žival k žrtveniku
v različnih religijah mizi podobna priprava za žrtvovanje božanstvu, opravljanje daritev: položiti darove na žrtvenik; odvesti žival k žrtveniku
Celotno geslo
Sinonimni
žrtveník -a m
v različnih religijah mizi podobna priprava za žrtvovanje božanstvu, opravljanje daritev
SINONIMI:
SSKJ²
žrtvovánje -a s (ȃ)
1. v različnih religijah slavnostni obred dajanja žrtev, darov božanstvu: svečenik je opravil žrtvovanje; ob zmagah so prirejali žrtvovanja konj
2. glagolnik od žrtvovati: žrtvovanje božanstvu / na freski je upodobljeno žrtvovanje Ifigenije / žrtvovanje lastnih interesov za višje cilje / njegovo življenje je bilo nesebično žrtvovanje za druge
1. v različnih religijah slavnostni obred dajanja žrtev, darov božanstvu: svečenik je opravil žrtvovanje; ob zmagah so prirejali žrtvovanja konj
2. glagolnik od žrtvovati: žrtvovanje božanstvu / na freski je upodobljeno žrtvovanje Ifigenije / žrtvovanje lastnih interesov za višje cilje / njegovo življenje je bilo nesebično žrtvovanje za druge
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
Pravopis
žrtvováti -újem dvovid., nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; žrtvovánje; (-àt) (á ȗ) komu/čemu ~ bogovom; žrtvovati koga/kaj komu/čemu ~ hčer boginji; ~ resnico sprotnim koristim; žrtvovati koga/kaj za kaj ~ počitnice za dokončanje naloge; ~ veliko vojakov za zmago
žrtvováti se -újem se (á ȗ) za koga/kaj ~ ~ ~ otroke; šalj. Kdo se bo žrtvoval in šel v trgovino |bo pripravljen iti|
žrtvováti se -újem se (á ȗ) za koga/kaj ~ ~ ~ otroke; šalj. Kdo se bo žrtvoval in šel v trgovino |bo pripravljen iti|
Število zadetkov: 18
Dostopnost