Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
čévelj čévlja samostalnik moškega spola [čévəl]
    1. navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo s čvrstim podplatom
    2. navadno v množini obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copat, copata, navadno ekspresivno copatek, navadno ekspresivno copatka
    3. zlasti v angloameriškem okolju nestandardna merska enota za izražanje dolžine, 30,48 cm; simbol: ft
FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, dati na čevelj koga, stopiti v (čigave) čevlje (koga), stopiti v prevelike čevlje, stopiti v velike čevlje, Brez muje se še čevelj ne obuje., Le čevlje sodi naj kopitar., Voda še za v čevelj ni dobra.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. črěvii, strus. čerevii, češ. třeví < pslov. *červi iz *červo v pomenu ‛koža (z živalskega trebuha), usnje’ - več ...
Celotno geslo Frazemi
čêvelj Frazemi s sestavino čêvelj:
čêvelj žúli kjé kóga, dáti kóga na čêvelj
Celotno geslo Vezljivostni G
drobíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj deliti koga/kaj
Mati (jim) je žgance drobila (v kavo).
2.
kdo/kaj hoditi s kratkimi, hitrimi koraki premikati se s korakanjem
Otrok je drobil /zraven matere/ (proti hiši).
3.
čustvenostno kdo/kaj z živahnim govorjenjem, oglašanjem lahkotno izražati kaj / o čem
Kar naprej je /brez razmisleka/ nekaj drobila.
4.
čustvenostno kdo/kaj po malem, počasi jesti kaj
/Počasi in z užitkom/ je drobil velik kos kruha.
5.
čustvenostno kaj ena kom erno kratko, hitro udarjati v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob/na čem / pred/med/za/med kom/čim / kod / kam / kje
Dež je drobil na pločevinaste strehe.
6.
iz lovstva kaj peti začetni del speva
Divji petelin drobi.
7.
iz matematike kdo pretvarjati višje merske enote v nižje pri/po/ob čem / pred/med/za čim / kje / kdaj
Pri računanju enačb drobi.
SSKJ²
gléviti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
nar. žvečiti, žuliti: glevil je ugaslo cigaro; gleviti tobak; počasi je glevil pipo
Celotno geslo Etimološki
gúliti -im nedov.
Celotno geslo eSSKJ
hà2 medmet
    1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da je govorec nejevoljen, jezen
      1.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se zdi govorcu predhodna izjava nezaslišana
    2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti zadovoljstvo, ko se izkaže, da je imel, deloval prav
      2.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti vznesenost
    3. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da si govorec vliva pogum
      3.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec dvomi, je neodločen, negotov
      3.2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža grožnjo komu
    4. kot členek, izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
      4.1. kot členek, izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec poudarja vprašanje
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot npr. stind., gr., stvnem. ha, lat. hā, hrv., srb. hȁ, stčeš., polj., nem., frc., angl. ha
Pravopis
izžulíti in izžúliti -im dov. izžúljen -a; drugo gl. žuliti (í/ȋ/ú ú) poud. kaj iz koga/česa ~ madež iz perila |izdrgniti|; ~ denar iz očeta |dobiti ga s silo, z vsiljivostjo|
Celotno geslo Etimološki
klẹ́šče klẹ̑šč ž mn.
Celotno geslo Etimološki
múliti -ūlim nedov.
Pravopis
nažulíti in nažúliti -im dov.; drugo gl. žuliti (í/ȋ/ú ú) koga Čevelj ga je nažulil
Celotno geslo eSSKJ
ožulíti ožúlim dovršni glagol [ožulíti] in [ožúliti]
    povzročiti manjšo poškodbo v obliki mehurčka ali odrgnine na koži zaradi drgnjenja
ETIMOLOGIJA: ↑žuliti
Pravopis
ožulíti in ožúliti -im dov. ožúljenje; drugo gl. žuliti (í/ȋ/ú ú) koga/kaj Čevlji so ga ožulili; ~ (si) nogo
Celotno geslo Etimološki
ožulīti – glej žulīti
Pravopis
požulíti in požúliti -im dov. požúljenje; drugo gl. žuliti (í/ȋ/ú ú) poud. |popiti, pojesti|: kaj na skrivaj ~ vso čokolado
Pravopis
prežulíti in prežúliti -im dov. prežúljenje; drugo gl. žuliti (í/ȋ/ú ú) kaj ~ kožo na peti do krvi; poud. ~ vso slovnico |predelati, preštudirati|
Celotno geslo Etimološki
ščemẹ́ti -ím nedov.
Svetokriški
tiščati -im nedov. tiščati, žuliti: kej jo zheul ner ble tishi 3. ed. ǀ shelodiz ga tishi 3. ed. tiščati se oklepati se, ostajati pri: aku hozhesh nasha ſerza lete tebi offramo, de ſi lih nej ſo uredne per tvojm lubesnivim ſerzi ſe tishati nedol., vener h' tebi yh pertiſnemo ǀ sakaj ſe li semle tishite 2. mn. ǀ tishiteſe vel. 2. mn. matere, inu per ny oſtanite doma ǀ tishiteſe vel. 2. mn. per vashi materi ǀ tiſhiteſe vel. 2. mn. matere, kakor pishate
SSKJ²
žléviti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) nar.
1. žvečiti, žuliti: žleviti kruh / žleviti tobak
2. piti: žleviti vino
Celotno geslo Etimološki
žuborẹ́ti -ím nedov.
Pleteršnik
žúla, f. die Kinderdutte, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.); — prim. žuliti = cucati.
Število zadetkov: 35