Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Mala ali velika začetnica: »Križevniška cerkev« in »kartica Urbana«

V zadnjem času sem se v dveh različnih primerih spraševal o uporabi velike oziroma male začetnice:

  • Kakšen je pravilen zapis v primerih križevniške cerkve, šentjakobske cerkve, frančiškanske cerkve, stolnice in tako dalje? "Uradna" imena teh cerkva so namreč drugačna, poleg tega pa pridevniki "frančiškanski", "križevniški" itd. označujejo bolj red, ki mu cerkev pripada (čeprav vsaj na področju Ljubljane ta poimenovanja delujejo tudi kot njihova imena). V nedavnih člankih na temo križevniške cerkve so se Delo, Dnevnik in portal MMC RTV Slovenija vsi odločili za malo začetnico ...

  • Drugo vprašanje zadeva kartico Urbana. Celo na strani LPP v nekaterih sestavkih uporabljajo tako zapis "Urbana" kot tudi "urbana", ob čemer mi razlogi za tako odločitev niso povsem jasni. Ali je to razlikovanje upravičeno in kako bi ga utemeljili?

Jezikovna
Pisanje imena »Katoliška cerkev«

Naročnik želi, da napišem katoliškaCerkev, pri čemer je iz besedila jasno, da ni mišljeno vrstno ime (v smislu različnih cerkva: katoliške, protestantske in pravoslavne). Sama načeloma mislim, da je to napačno. Ampak raba v verskih besedilih daje prednost temu zapisu.

Pravopis ima dva zapisa: Katoliška cerkev in Rimskokatoliška cerkev (samo zadnji zapis dejansko predstavlja uradno ime), skrajšano potem lahko zapišemo tudi Cerkev (mišljeno kot organizacija). Ker je uradni naziv pravzaprav Rimskokatoliška cerkev in ne Katoliška cerkev (pri čemer pa v rabi niso dosledni niti predstavniki Cerkve), je zmeda še večja in se mi poraja še več vprašanj.

Jezikovna
Velika ali mala začetnica: »cerkev angelov varuhov«

Katera začetnica je pravilna pri besedi angeli? V rabi pri omembi teh cerkva opažam obe začetnici.

cerkev Angelov/angelov varuhov

Katera je pravilna?

Jezikovna
Fonetični zapis besede »cerkev«

Kako se fonetično zapiše beseda cerkev? Glede na to, da je prvi e dolg in precej ozek, me zanima, ali izgovorno morda prehaja v i?

Jezikovna
Cerkev Svetega duha v Javorci

Kako pravilno zapisujemo cerkev svetega Duha / Svetega Duha / Svetega duha / svetega duha v/na Javorci?

Jezikovna
Imena cerkva in pravopis

Kako pišemo besedne zveze/imena tipa cerkev sv. Rafaela?

Razlagam si, da lahko pišemo:

1. cerkev sv. Rafaela v pomenu cerkev, poimenovana po svetem Rafaelu,

2. Cerkev sv. Rafaela, če razumemo besedno zvezo kot stvarno lastno ime, in sicer ime npr. kulturnozgodovinskega spomenika, katerega prva sestavina je beseda cerkev.

Pogosto vidim zapis cerkev Sv. Rafaela. Ali najdemo v SP utemeljitev tudi za taki zapis?

Jezikovna
Pisanje in raba imena naselja: »Pri Cerkvi - Struge«

V zadnjem času sem zasledil nekaj novic o uporabi velikih začetnic, oziroma o spremembi slovničnih pravil s tega področja. Na eni od spletnih strani sem kot vzorčni primer zasledil prav ime naselja, kjer živim že več kot petdeset let. Iz tega sledi, da so moja šolska leta, ko smo »se učili« kaj se piše v veliko začetnico in kaj z malo že preteklost. Zato se v naprej opravičujem, če bom s svojim pisanjem »udaril mimo«. Gre za naselje Pri cerkvi-Struge. Odkar pomnim, smo ime naselja pisali kot sem navedel v prejšnjem stavku, torej »cerkvi« z malo začetnico. Naselje dejansko leži v neposredni bližini farne cerkve, dodatek Struge pa naj bi dobilo zato, ker je naselij z imenom Pri cerkvi v Sloveniji več. Logično je (vsaj meni), da se cerkev, kot objekt, piše z malo začetnico. Po kakšni logiki se torej v imenu naše vasi »cerkvi« piše z veliko? Kot sem dejal, gre tu za objekt s kamnitimi zidovi, lesenim ostrešjem, glinasto kritino, oziroma bakreno kritino, s katero je pokrita streha zvonika. Če bi cerkev smatrali kot institucijo, npr. Rimokatoliško cerkev, bi pisanje »cerkev« z veliko začetnico še razumel, tako pa mi je zadeva v primeru moje vasi, pisanje »cerkvi« z veliko začetnico povsem nelogična. Tudi omenjena uporaba v zvezi cerkve kot institucije se na spletu pojavlja enkrat z veliko začetnico (https://katoliska-cerkev.si), v naslednjem primeru (https://sl.wikipedija.org), pa je cerkev napisana z malo začetnico. Pa naj razume, kdor more. Ko že pišem, naj omenim še eno cvetko, ki je po mojem mnenju vredna nekaj besed, se pa ne nanaša na problem uporabe velike ali male začetnice, temveč na uporabo lastnega imena kot takega. Kot je razvidno iz imena naše vasi prihajam iz Strug. Na zemljevidih oz. kartah je ta dolina omenjena kot Struška dolina oziroma Struge. Prebivalci se imenujemo Stružanci. V Struški dolini oz. Strugah (~ 420 m. n. v.) se nahaja 10 vasi s tem da je res, da se naselje Tisovec, ki upravno spada v Struge, ne nahaja v dolini, temveč na cca 4 km oddaljeni planoti z nadmorsko višino ~ 570 m. n. v.. Zakaj to omenjam. Ko smo (ko sem bil še zaposlen na Občini Dobrepolje) želeli postaviti krajevne table ali cestne smerokaze z napisom Struge, nam pristojni na DRSC tega niso dovolili, češ, ime Struge ne obstaja. Drugi primer (bilo jih je še več) je (ne)uporaba krajevnega imena Struge ob poplavi leta 2010. Ni bilo novinarja, da bi pogledal zemljevid in napisal ali poročal korektno o lokaciji poplave. Omenjali so vse, razen Strug niso omenili. Opravičujem se vam, da sem vas obremenil z zadnjim odstavkom. Verjeto se vas res ne tiče, vendar je po eni strani čudno, da se uradna zemljepisna imena ne smejo uporabljati povsod. Glede zapisa imena naselja, v katerem živim, vas pa le prosim za vaše strokovno mnenje.

Jezikovna
Imena krajev z besedno zvezo »Sveti trije kralji« in velike začetnice

V tej temi ste odgovorili na vprašanja o veliki/mali začetnici za praznik sveti trije kralji. V vseh primerih se je del imena praznika (trije kralji) pisal z malo začetnico.

https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/784/imena-praznikov-sveti-trije-kralji

Zanima pa me, zakaj se v imenih krajev, kot sta Sv. Trije Kralji v Slovenskih goricah in Vrh svetih Treh Kraljev ta del (trije kralji) piše z veliko začetnico, čeprav se v osnovi piše z malo?

V primeru, če ime kraja vsebuje večbesedno nenaselbinsko ime, ki ga vsebuje tudi ime zgornjega kraja (Slovenske gorice), se tudi v imenu kraja neprvi del nenaselbinskega dela piše z malo začetnico. Podobni primeri: Šempeter v Savinjski dolini, Miklavž na Dravskem polju, Lenart v Slovenskih goricah ...

Kako to, da so imena, kot so sveti trije kralji, izjema in se v imenih krajev pišejo z veliko začetnico, čeprav se v recimo imenu praznika pišejo z malo?

Jezikovna
Mala ali velika začetnica v zvezi »minoritski samostan«

Ali besedo MINORITSKI SAMOSTAN v povedi pišemo z malo ali veliko začetnico (npr. Cerkev se drži MINORITSKEGA SAMOSTANA.)?

Jezikovna
Velika ali mala začetnica: vabilo

Pri oblikovanju trenutno popularnih vabil na poroke, sv. birme, ipd., me zanima pravilna raba velike začetnice za navedbo ure dogodka. Npr.

10.00 cerkveni obred Cerkev sv. Antona...

ali

10.00 Cerkveni obred

12.00 kosilo Gostišče...

ali

12.00 Kosilo

14.00 prihod gostov

ali

14.00 Prihod gostov

Jezikovna
Kaj pomeni izraz »vojena krava«?

Kaj pomeni vojena krava v frazeologizmu Krava ni še bila vojena, pa že skače v hlevu teliček? Mogoče še ni bila pripuščena?

Gre za izpeljanko od voditi?

Jezikovna
Kako pisati skrajšana imena organov v EU?

Na vas se obračamo z prošnjo po razjasnitvi zadrege, s katero se dnevno srečujemo pri delu. Namreč, kako se pravilno v slovenskem jeziku zapisujejo evropske institucije, še zlasti Evropska komisija oz. Komisija in Evropski parlament.

Mediji v Sloveniji praviloma izpisujejo Evropska komisija ali skrajšano samo komisija. V prvem primeru Evropska z veliko začetnico ter v drugem samo komisija z malo. Malce manj zmede je pri zapisu Evropskega parlamenta, čeprav da novinarji pri Delu skoraj praviloma vedno zapisujejo z malo začetnico, torej evropski parlament. Primeri nekaj člankov v priponki. Slovenska tiskovna agencija zapisuje Evropski parlament ter Evropska komisija striktno z veliko začetnico, samo komisija še z malo.

Po moji presoji, je potrebno v tem primeru gledati izvirni zapis v ustanovnih pogodba Evropske unije ter v zapis v zakonodajno pravnih aktih na EU in državni ravni. Tu so stvari še dokaj standardizirane, zapis Evropska komisija / Komisija ali Evropski parlament se vedno izpisujejo z veliko začetnico. Govorimo vselej o Evropski komisiji, izvršni oblasti Evropske unije in ne o katerikoli komisiji, recimo za prikrita grobišča ali za kulturno dediščino.

Pogodba o Evropski uniji v določa v svojem 13. členu svoj institucionalni okvir.

Ta najvišji akt primarnega prava določa standard tudi glede zapisovanja institucij. Besedilo v slovenskem jeziku je uraden in avtentičen prevod ter kodificira tudi terminologijo, ki je s tem povezana.

Člen 13

1. Unija ima institucionalni okvir, katerega namen je uveljavljati njene vrednote, uresničevati njene cilje, služiti njenim interesom, interesom njenih državljanov in interesom držav članic ter zagotoviti doslednost, učinkovitost in kontinuiteto njenih politik in ukrepov. Institucije Unije so: - Evropski parlament, - Evropski svet, - Svet, - Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu »Komisija«), - Sodišče Evropske unije, - Evropska centralna banka, - Računsko sodišče.

2. Vsaka institucija deluje v mejah pristojnosti, ki so ji dodeljene s Pogodbama, in v skladu s postopki, pogoji in cilji, ki jih določata Pogodbi. Institucije med seboj lojalno sodelujejo.

3. Določbe o Evropski centralni banki in Računskem sodišču ter podrobne določbe o drugih institucijah so vključene v Pogodbo o delovanju Evropske unije.

4. Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji pomagata Ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij, ki opravljata svetovalno funkcijo.

Vedno se zapis dosledno v tej obliki zapisuje v vseh uradnih dokumentih institucij. Za primer resolucija Evropskega parlamenta in Komisije.

Komisija z veliko zapisuje tudi naša država v svojih zakonskih in podzakonskih aktih.

Morda še to: Od uveljavitve Lizbonske pogodbe se institucija ministrskega sveta uradno imenuje samo Svet in ne več Svet ministrov oz. Svet Evropske unije. Od 1.12. 2009 se tako uporablja samo Svet.

Kako torej pravilno zapisovati?

Jezikovna
Kategorija živosti: imena vzpetin

Zanima me, kako je s sklanjanjem imen za vzpetine, če se ta imenuje po svetniku, npr. Lovrenc, Sveti Jošt. Ali gremo naSveti Jošt ali na Svetega Jošta, je pohod na Lovrenc ali na Lovrenca?

Jezikovna
Kategorija živosti in vzpetine – drugič

Kljub vašemu odgovoru glede sklanjanja imen vzpetin v povezavi s kategorijo živosti (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1241/kategorija-živosti-imena-vzpetin) prihaja do nestrinjanj/različnega sklanjanja (očitno smo različno razumeli objavljeno razlago), zato lepo prosim za jasen odgovor, ali je v javnih občilih ustrezno zapisati: grem na Sv. Lovrenc ali grem na Sv. Lovrenca.

Jezikovna
Katero ločilo izbrati med besedama toksin in antitoksin: vezaj ali pomišljaj?

Pri bakterijah poznamo t. i. sisteme toksin-antitoksin, pri katerih imamo nek toksin ter pripadajoči antitoksin, ki nevtralizira toksične učinke toksina. Zanima me, kateri zapis za sistem toksin-antitoksin je pravilen: z vezajem ali pomišljajem? V angleščini je mogoče zaslediti obe različici, nekateri zapisujejo z vezajem, drugi s pomišljajem.

Jezikovna
Opisi slik v filmih oziroma videoposnetkih

Zanima me, ali pišemo opise slik v filmih oziroma videoposnetkih z malo ali veliko začetnico. A obstaja kakšno pravilo? Na primer: bolnišnica Franja, grad Prem v prvi polovici preteklega stoletja itd. Načeloma vidim, da je z malo začetnico, razen če je lastno ime, na primer v dokumentarnih oddajah. Kako pa bi pisali arhivski posnetek kot napoved videoposnetka? A bi to obravnavali kot podnaslov? Glede podnaslovov pa ste že pisali.

Jezikovna
Predstavnik Lionsov ... različice

Ali je pravilno pisati predstavnik lionsev ali predstavnik Lionsev?

Jezikovna
Pridevnik iz imena »Marijino Celje«

Cerkev Marijino Celje nad Kanalom je prvotno nosila ime po svetem Zenonu. Proti koncu 18. stoletja je bila vanjo prenesena podoba Marije iz avstrijskoštajerske božjepotne cerkve Mariazell, po kateri se je od tedaj imenovala. Ko je avstrijsko Mariazell Prešeren preimenoval v Marijino Celje, je to ime obveljalo tudi za našo cerkev. Takrat, pred 170. leti, je domače prebivalstvo ime prenaredilo v Maricel in tako so ga tudi uporabljali do konca druge svetovne vojne. O tem obstajajo tudi več kot sto let stari pisni dokazi domačinov. Zato sodim, da je ime Maricel dragocena etnološka vrednost. Ob slovensko prenarejenem poimenovanju Maricel se v zadnjem času nasilno vriva popačeno izpeljan pridevnik marijaceljski, ki ni samo slovnično nepravilna izpeljava iz imena Marjino Celje, ampak je tudi z nacionalnega vidika vprašljiv in odločno nesprejemljiv. S pridevnikom marijaceljski pravzaprav promoviramo avstrijsko božjo pot, ne pa našega kraja! Edina pravilna pridevniška izpeljava iz imena Marijino Celje bi bila po moji sodbi, in po sodbi še koga, marijinoceljski. F. G.

Jezikovna
Protipomenka za pridevnik »ločen«

Katere so v slovenščini protipomenke za besedo ločen. Možne odgovore sem našel na spletu, vendar se mi ne zdijo dovolj strokovni.

Na primer: ABC Slovar sopomenk

mešanico, premešamo, premešamo, združiti, poenotiti, povezavo, skupaj, se pridružijo, skupnih, pridružile, priloženi, povezani, enoten, združeno, neprekinjeno.

Zanima, me torej katere bi bile možne uporabljene besede z nasprotnim pomenom v izrazu država in cerkev sta ločeni, poleg izraza nista ločeni seveda.

Jezikovna
Spregledana dilema na temo – Razlike v slovarjih: »Kitajski zid« in »kitajski zid«

Kljub jasnemu odgovoru na omenjeno temo (Kitajski zid, Berlinski zid) se poraja vprašanje, ali ne bi bilo smiselno velike začetnice pisati pri PRVI sestavini poimenovanja, namreč Veliki kitajski zid. Ta besedna zveza (torej s pridevnikom veliki) je nadvse pogosta in menim, da ne gre za lastnostno poimenovanje ("velik" Kitajski zid), temveč za del lastnega poimenovanja. Ne vidim smisla v zapisu veliki Kitajski zid (saj vsi vemo, da je velik, zakaj bi torej to sploh zapisali – razen seveda kot del lastnega poimenovanja). Kaj menite o tem?

Število zadetkov: 32