Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
apnén -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na apno: apneni belež; apnena malta; apnene snovi / apnena zemlja zemlja, ki vsebuje apnenec
// apnena jama
♦ agr. apneni dušik umetno gnojilo, ki vsebuje dušik in apno; grad. apneno mleko (gostejši) apneni belež; petr. apneni maček lehnjak
    apnéno prisl.: zrl je v njen apneno beli obraz
SSKJ
cemênten -tna -o prid. (ē) nanašajoč se na cement: cementna industrija / cementni izdelki; cementna cev, malta, opeka; cementna tla / cementna peč peč za žganje cementa
♦ grad. cementno mleko redka zmes cementa in vode
SSKJ
lésen -sna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na les m:
  1. a) lesni izdelki; kuriti z lesnimi odpadki / gnojiti z lesnim pepelom; lesno oglje
  2. b) lesni kombinat; lesna industrija, obrt, trgovina; lesno gospodarstvo, podjetje / lesni in gozdni delavci; lesni tehnik / lesni črv; lesni vijaki; lesna goba goba, ki raste na deblih, štorih ali na vgrajenem lesu
  3. c) lesni prirastek / lesno vlakno
  4. č) prevzela ga je lesna tišina
    ♦     agr. lesni brst brst, iz katerega se razvije mladika; bot. lesna rastlina rastlina, ki ima olesenelo steblo; farm. lesni špirit metanol, metilalkohol; gozd. posekati 100 m3 lesne gmote količine lesa; lesna trohnoba glivična bolezen iglavcev, pri kateri se les rdečkasto obarva; grad. lesni beton beton z dodatkom žagovine; lesni cement cementna malta z dodatkom žagovine; kem. lesni katran katran, ki nastane pri suhi destilaciji lesa; lesni plin generatorski plin iz lesa za pogon motorjev; les. lesna moka zmleti lesni odpadki kot industrijska surovina; lesna volna grobi volni podoben lesni proizvod; papir. lesni papir; teh. lesna celuloza
SSKJ
málta -e [u̯t in lt] ž (ȃ) gradbeni vezivni material iz peska, vode in apna: delati, mešati, nanesti malto; opeke so vezane z malto; strditev malte / cementna malta iz mivke ali peska, vode in cementa
// apnena malta
♦ grad. podaljšana malta iz peska, vode, apna in cementa
SSKJ
másten -tna -o prid., mástnejši (á) 
  1. 1. ki ima, vsebuje (razmeroma) veliko maščobe, masti: mastni kosi mesa; mastni ocvirki; mastna pečenka / kupil je mastno kremo za obraz in roke; mastna šminka / masten zajtrk
    // zelo zabeljen: žganci so bili rahli in mastni; rad ima mastne jedi
    // nav. ekspr. zelo debel, rejen: zaklali so mastnega prašiča / človek z mastnimi lici
  2. 2. pokrit z maščobo: njegovi lasje so bili gladki in mastni / mastna površina / ekspr. masten kamen
    // umazan od maščobe, masti: bil je masten okrog ust; mastna skleda, žlica
  3. 3. mehek, lepljiv: masten gnoj; mastna glina, zemlja; mastno apno, blato / mastne njive
  4. 4. ekspr. zelo velik, obilen: masten dobiček, zaslužek; masten plen; dati mastno napitnino / službo ima mastno zelo donosno
  5. 5. ekspr. nespodoben, nedostojen: pripovedovati mastne šale, zgodbice / mastna kletev, psovka
    ●     ekspr. masten glas pretirano prijazen; publ. mastni tisk krepki in polkrepki tisk; nar. štajersko mastna nedelja pustna nedelja; ekspr. dobil je mastno zaušnico silovito, močno
    ♦     agr. prašič mastne pasme prašič, ki se goji za pridobivanje slanine; grad. mastna malta malta s povečano količino apna; kozm. mastna koža koža, ki izloča veliko maščobe; min. mastni sijaj sijaj kot pri z mastjo prevlečeni površini; usnj. mastno strojenje strojenje z ribjim oljem na irh
    mástno prisl.: mastno in slastno se gostiti; to so morali mastno plačati; mastno je zaklel
    mástni -a -o sam.: mastne pripovedovati; naložila sta mu precej mastnih; pojesti nekaj mastnega
SSKJ
mávčen -čna -o prid. (ā) ki je iz mavca: mavčni kipec, odlitek, predmet; mavčne štukature / mavčna malta
♦ med. mavčni čevelj mavčna obveza za nogo; mavčna obveza ali mavčni povoj z mavcem posut povoj, ki se uporablja za imobilizacijo telesnih delov
SSKJ
mòrt môrta in mórta m (ȍ ó, ọ́) nižje pog. malta: delati mort; z mortom oškropljen
SSKJ
omèt -éta m (ȅ ẹ́) na zid enakomerno nanesena malta: omet se kruši, odpada, poka; odstraniti, zgladiti omet; napeljava je pod ometom; omet je še svež / brizgani omet; notranji, stenski, stropni, zunanji omet
♦ arhit. nakljuvati omet v star omet vsekati brazde, točke, da se nanj lahko prime nov omet; grad. fini omet iz drobnega peska, s katerim se navadno zaključuje obdelava stene; grobi omet iz debelejšega peska; prani omet iz pranega umetnega kamna
SSKJ
podáljšati -am dov. (ȃ) 
  1. 1. narediti kaj (bolj) dolgo: podaljšati krilo, obleko; podaljšati vrv; sence so se podaljšale / podaljšati potovanje; dan se je podaljšal; življenjska doba se je podaljšala
    ●     ekspr. ko je to slišal, se mu je podaljšal obraz ostre, podolgovate poteze na obrazu so pokazale njegovo razočaranje, neprijetno presenečenje
    ♦     lingv. osnova, samoglasnik se podaljša
    // narediti, povzročiti, da je kaj videti daljše: pokončne črte na obleki postavo podaljšajo
    // narediti, da se kaj nadaljuje od določenega kraja, točke: podaljšati cesto do vrha; podaljšati kanalizacijo v sosednjo ulico
  2. 2. narediti, da se prvotno določeni datum, do katerega kaj traja, premakne na pozneje: podaljšati rok plačila; podaljšati veljavnost potnega lista, pog. potni list
    podáljšan -a -o: podaljšani rokavi; podaljšana življenjska doba
    ●     publ. bil je podaljšana roka te organizacije pomagal je pri uresničevanju njenih namenov, nalog
    ♦     anat. podaljšana hrbtenjača možgani na prehodu v hrbtenjačo; grad. podaljšana malta malta iz peska, vode, apna in cementa; šol. podaljšano bivanje bivanje učencev v šoli določen čas pred poukom ali po njem
SSKJ
pórtlandski -a -o prid. (ọ̑) v zvezi portlandski cement cement, žgan iz laporja in apnenca: malta iz portlandskega cementa
SSKJ
práti pêrem nedov., stil. peró; prál (á é) 
  1. 1. z vodo in pralnimi sredstvi odstranjevati umazanijo s tkanine: prati perilo, volno; prati pri studencu; prati v bencinu, lugu; prati si nogavice; prati na roko, v pralnem stroju / kdo ti bo kuhal in pral; pog. mati ga je prala je prala njegovo perilo, obleko; dajati prat v pralnico; mati je hodila prat k bogatim družinam; pere dvakrat na teden / pog. stroj je popravljen in spet pere deluje, dela
    // z vodo odstranjevati umazanijo s česa sploh: prati avtomobil; kadar so klali, je on pral čreva; prati solato / žarg. prati lase umivati
  2. 2. ekspr. delati, da bi kdo postal moralno neoporečen: odpustil je ženi in jo pral pred ljudmi; zdaj se pere, pa zaman; v časopisju se ne bom pral
  3. 3. ekspr. opominjati, oštevati: kadar pride pozno domov, ga doma pošteno perejo; še nikoli me ni nihče tako pral
  4. 4. brezoseb., ekspr. zelo, močno deževati: poglej ven, kako pere; ves dan je pralo / pošteno nas je pralo, ko smo se vzpenjali na vrh / v osebni rabi dež jih je neusmiljeno pral
  5. 5. mont. v vodi ločevati koristne rudnine ali premog od jalovine: prati premog
    ●     ekspr. morje pere čeri obliva; ekspr. prati komu možgane idejno, politično ga prevzgajati, preusmerjati; ekspr. prati umazano perilo obravnavati domače, osebne spore, nesoglasja vpričo drugih; ekspr. ploha pere ob zid udarja, tolče; ekspr. slišal sem, da jih naši na fronti dobro perejo z uspehom napadajo, zmagujejo v boju z njimi
    práti se biti pralen: to blago se pere / tkanine iz umetnih vlaken se dobro perejo se med pranjem ne poškodujejo
    prán -a -o: strojno prano perilo
    ♦     grad. prani (umetni) kamen umetni kamen z nebrušeno površino, pri katerem je malta med zrni na površini izprana; prani omet omet iz pranega (umetnega) kamna; prana plošča betonska plošča s površino iz pranega (umetnega) kamna
SSKJ
rédek -dka -o prid., redkéjši tudi rédkejši (ẹ́) 
  1. 1. ki je bolj v tekočem kot v trdnem stanju: redka omaka; malta je preveč redka
  2. 2. razvrščen v velikih medsebojnih presledkih: redke veje; trava je zaradi suše redka; redko drevje / redki lasje; ima zelo redko brado
    // ki sestoji iz enot, razvrščenih v velikih medsebojnih presledkih: redek glavnik; redek gozd / redka mreža mreža z večjimi luknjicami; redko blago
  3. 3. skozi katerega se lahko vidi: redka megla / ekspr. redka tema
  4. 4. ki obstaja v majhni meri: promet v tistih krajih je še redek; redka naseljenost
  5. 5. ki je glede na določeno dejstvo tak, kakršnih je v določeni skupini malo: on je eden izmed redkih ljudi, ki mu je to uspelo; to vedo le redki posamezniki
    // ki je tak, kakršnih je malo sploh: knjižnica hrani več redkih starih knjig; ta rastlina, žival je redka
  6. 6. ki se pojavlja v velikih časovnih presledkih: redki streli / njegovi obiski so postajali vse bolj redki / na redke čase se vidiva malokdaj, poredkoma
  7. 7. ki se malokdaj pojavi, ponovi: dočakati redek jubilej; taki prizori v sodobni dramatiki niso redki; izkoristiti redko priložnost / postreči z izbranimi, redkimi jedmi
    // ki ima razmeroma majhno frekvenco: to so redki primeri; slovar vsebuje tudi redke besede
    ●     ta človek je redkih besed zelo malo govori; preg. goste službe, redke suknje kdor zelo pogosto menjava delo, službe, revno živi
    ♦     les. redki les les z redkimi, širokimi letnicami; metal. redke kovine kovine, ki se zaradi dragih postopkov pridobivanja redko uporabljajo
    rédko prisl.: redko prihaja k nam; redko obljudeni kraji; ekspr. redko redko se to zgodi
    rédki -a -o sam.: le redki to razumejo; jesti kaj redkega; na redko mu piše naredko; po redkem se vidita poredkoma
SSKJ
sadrén -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. mavčen: sadreni kipec, odlitek; sadrena figura / sadrena malta, moka / sadrena obveza
Število zadetkov: 13