Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Jezikovna
Ali z besedo »učenec« označujemo zgolj osnovnošolske otroke ali niti ne?

Vprašanje zastavljam kot tujka, ki ji je slovenščina drugi jezik ... V zgodnji fazi učenja jezika sem se namreč naučila, da se beseda učenec/učenka uporablja v primeru, ko govorimo o osnovnošolcih, v primeru srednješolcev se uporablja izraz dijak, potem pa študent. Sedaj pa se sprašujem, ali je to res, ali je samo moje zmotno prepričanje? Zelo konkretno me zanima, kako je s tem v kolektivni zavesti Slovencev, - torej, ko slišijo besedo učenec, ali pomislijo na osnovnošolskega otroka, ali ni nujno?

Jezikovna
Besedni zvezi »zračni tlak« in »zračni pritisk«

Spomnim se, da je bolje govoriti o zračnem tlaku kot o zračnem pritisku. Vendar v SP 2001 najdem pri besedi pritisk zapisan kvalifikator nestrok., zraven pa še pri zvezi zračni pritisk – strok. A to pomeni, da v nestrokovnih besedilih lahko uporabljam besedo pritisk? Ali bo zvenela pogovorno?

Celotno geslo Frazemi
dán Frazemi s sestavino dán:
bíti junák dnéva, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čŕn dán, čŕni dnévi, dán in nóč, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, dnévi so štéti kómu/čému, dóber dán, doživéti čŕn dán, gospódov dán, govoríti tjà v èn dán, govoríti tjà v trí dní, govorjênje tjà v trí dní, iméti dóber dán, iméti slàb dán, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti vsák dán nedéljo, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], iz dnéva v dán, jásno kot béli dán, junák dnéva, kàkor dán in nóč, [kàr] v trí dní, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], kózji dnévi, léto in dán, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, nóč in dán, postáti junák dnéva, preživéti iz dnéva v dán, príti na dán, príti s právo bárvo na dán, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, štéti dnéve, tjà v trí dní, [vsè] svôje žíve dní, zaglédati béli dán, živéti iz dnéva v dán, živéti tjà v èn dán, življênje iz dnéva v dán
Jezikovna
Dve piki na koncu povedi

Zanima me, ali se piše eno ali dve piki na koncu povedi, če se ta končuje z delnim datumom (30. 1.) primer: God sv. Angele so najprej prestavili na 1. 6., zdaj pa se je spominjamo 27. 1. (ali 27. 1..)

Jezikovna
Dvojezična imena na Južnem Tirolskem

Precej po TV spremljam zimske športe, tudi ko se tekme dogodijo na t.i. Južnem Tirolskem v Italiji. Eni komentatorji te kraje imenujejo po njihovem nemškem poreklu (npr. Antholz, Toblach), medtem ko se nekateri novinarji poslužujejo "uradnih" italijanskih imen (Anterselva, Dobbiaco). Zmešnjava je popolna, saj marsikdo ne ve, da je nemški Toblach italijanski Dobbiaco itn. Kaj vi menite, kako bi moralo biti prav v krajih z nemško večino?

Celotno geslo eSSKJ
hí1 in hì; in híhí medmet
    1. ponovljeno, izgovarja se z višjim tonom posnema visok glas pri smejanju, navadno ženske, otroka
      1.1. ponovljeno, izgovarja se z višjim tonom izraža, da je govorec, navadno ženska, zaradi namigovanja na spogledovanje, goloto, spolnost v manjši zadregi
    2. navadno podvojeno, izgovarja se z višjim tonom izraža, da se govorec posmehuje, je ironičen
      2.1. ponovljeno, izgovarja se z višjim tonom izraža, da govorec komu kaj neprijetnega hudomušno privošči
    3. kot členek, podvojeno, izgovarja se z višjim tonom uporablja se za poudarjanje šaljivosti, hudomušnosti predhodne izjave
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glas pri smejanju, tako kot npr. hrv., srb. hȉ, rus. hi, nem. hi
Jezikovna
Izvor prekmurske besede »posolanka«

Na vas se obračam s prošnjo za pojasnilo etimološkega izvora prekmurske besede posolanka (to je tipična prekmurska sladica s skuto).

Jezikovna
Je beseda »strojepisec« zastarela?

Na sodiščih imamo sistematizirano delovno mesto "Sodni zapisnikar". Pogovorno se delovno mesto imenuje "strojepisec".

Informacijski sistem sodišč, ki služi med drugim za pisanje, izpolnjevanje tipskih uradnih dokumentov (vabil, dopisov, ipd. - le-ti se naslavljajo strankam), v nogi dokumenta uporablja privzet naziva strojepisec.

Moja želja je, da avtorjem informacijskega sistema argumentirano predlagam zamenjavo naziva strojepisec z nazivom sodni zapisnikar. Prvi argument je, da strojepisec ni enak nazivu v aktu o sistematizaciji delovnih mest.

Pri drugem argumentu se mi zatakne in prosim za vašo pomoč oz. pojasnilo o tem KAJ JE ZASTARELI IZRAZ. Menim, da je strojepisec zastarel izraz in ne sodi v 21. stoletje. Strojepisci ne pišejo na pisalni stroj in ne stenografirajo. Četudi gre za pogovorni izraz, menim da bi na sodiščih lahko malo posodobiti svoje izrazoslovje. Izraz strojepisec in izraz sodni zapisnikar sta si po pomenu celo stoletje narazen. Na sodiščih na sploh nismo zgledni pri rabi lepe slovenščine in če želimo karkoli spremeniti, je prvi korak naš lasten jezik.

Jezikovna
Je izbira med predlogoma »v« ali »na« poljubna?

Zanima me, ali se pravilno reče na zavarovanem območju narave ali v zavarovanem območju narave.

Jezikovna
Kako je bolje: »etnocentrističen« ali »etnocentričen«?

Opažam, da se v literaturi uporabljata strokovna izraza: etnocentrističen in etnocentričen. V Gigafidi sem našla 18 zadetkov za etnocentrističen in 132 zadetkov za etnocentričen. Ko sem iskala zadetke *centričen in *centrističen v slovarju na Franu, sem našla precej več besed z uporabo *centričen. Toda ker gre za uporabo besede v strokovnem besedilu, ne bi rada uporabila napačne besede, zato me zanima vaše mnenje.

Jezikovna
Kako je bolje: »kvartet kitar« ali »kitarski kvartet«?

Želela bi vprašati, če je pravilen zapis kvartet kitar ali kitarski kvartet.

Jezikovna
Kako prevesti besedo »debriefing«?

Kako smisleno prevedemo angleško besedo debriefing?

Debrifing after resuscitation ali critical incidentdebriefing?
Jezikovna
Kako prevesti »cancel culture«?

Pozdravljeni, ali obstaja že kak uveljavljen slovenski prevod zveze cancel culture? Hvala.

Jezikovna
Kako prevesti pridevnik »vzdržnostni«?

Zanima me, ali je raba besedne zveze vzdržnostni/vzdržnirazvoj za pomen sustainabledevelopment ustrezna, čeprav imamo v novem SSKJ že zapisano pogosteje rabljeno vzporednico trajnostni razvoj.

Jezikovna
Kako slovenimo besedo »chemitrail«?

Zanima me, s katerim izrazom bi zapisali chemitrail? Ali obstaja kakšna domača ustreznica ali pa se piše dobesedno chemitrail in se potem sklanja po vzorcu prve moške sklanjatve?

Jezikovna
Kako zapisati »betaglukan«?

Zanima me, kako pravilno zapisati betaglukan.

Največkrat zasledim zapis z vezajem, redkeje se pojavljata tudi zapisa skupaj in narazen. V SNB najdem primer:

  • béta… prvi del zloženk (ẹ̑)

------------------------------------------------

  • razvojen, nedokončan, nedovršen: betafaza; betaverzija
  • med. ki se nanaša na označevanje položaja atoma ali atomske skupine v molekuli: betablokator; betakaroten – glej tudi béta E ↑béta

Iz navedenega je moč razbrati, da je zapis z vezajem napačen.

Jezikovna
Kako zapisati zvezo »standup komedija«?

Zanima me naslednja besedna zveza: stand up komedija ali komedija stand up? Pišem diplomsko delo o stand up komediji in me bega vprašanje besednega reda v tej besedni zvezi. Preverila sem pojavnost v korpusu Gigafida. Stand up komedija se pojavi preko 500-krat, komedija stand up le 17-krat. Po slovnici je pravilneje komedija stand up, kjer je stand up desni prilastek. Kaj predlagate, kateri vrstni red naj uporabljam? Kako sklanjati stand up: stand up, stand up-a, stand up-u ...? To je torej citatna beseda?

Jezikovna
Kako zapisujemo taktovske načine?

Pri branju glasbenih člankov sem mi je porajalo naslednje vprašanje, kako pravilno zapisujemo taktovske načine? Npr.: tričetrtinski taktovski način; 3/4?

Jezikovna
Kateri glagol uporabiti: »zaključiti« ali »skleniti«?

Zanima me, katera beseda je bolj primerna, zaključiti ali skleniti. Vem, da smo namesto »zaključek« pisali »sklep«. Bi bilo zato bolje tudi v spodnjih primerih uporabljati glagol skleniti?

Zaključili/Sklenili smo leto 2017. Osnovnošolci bodo bralno značko zaključili/sklenili v naši knjižnici.

Celotno geslo ePravopis
Kekec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Kekca samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
domišljijski lik
IZGOVOR: [kékəc], rodilnik [kékca]
BESEDOTVORJE: Kekčev
Število zadetkov: 68