Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
aranžmá -ja m (ȃ) 
  1. 1. dogovor, sporazum, zlasti v gospodarskem poslovanju ali turizmu: podpisati, skleniti aranžma; kreditni aranžma; aranžma potovalnih agencij; aranžma s Francijo o kreditu 150 milijonov dolarjev
  2. 2. estetska, skladna ureditev, okrasitev: arhitekt je z okusnim aranžmajem pričaral toplo razpoloženje; izložbeni aranžma
  3. 3. muz. priredba skladbe za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo: napisati aranžma za skladbo; pesem v aranžmaju našega znanega skladatelja
    ♦     gled. razporeditev igralcev v prostoru in določitev gibanja
SSKJ
arhitékt -a m (ẹ̑) strokovnjak za arhitekturo: razpisati mesto inženirja arhitekta; razstava likovnikov in arhitektov / filmski, gledališki, pejsažni, vrtni arhitekt; arhitekt urbanist
SNB
dizajnírati -am nedov. in dov. (ȋ)
dajati predmetu obliko z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom; oblikovatiSSKJ: Stene galerije so krasila dela nadrealističnih slikarjev, znani arhitekt pa je za dvorano dizajniral luči E (↑)dizájn
SSKJ
geometrizírati -am dov. in nedov. (ȋ) dati čemu značilnosti geometrijskih tvorb: arhitekt je naravo v parku geometriziral
    geometrizíran -a -o: geometrizirani motivi živali; geometriziran ornament
SSKJ
inscenírati -am dov. in nedov. (ȋ) 
  1. 1. gled. narediti načrt za likovno opremo prizorišča v gledališču ali filmu: delo je insceniral znani arhitekt / opero so inscenirali s sodobnimi igralskimi prijemi uprizorili, izvedli
  2. 2. nav. slabš. izvesti, realizirati naprej pripravljen javen dogodek, uprizoriti: inscenirati demonstracije, incident, proces
    insceníran -a -o: insceniran napad na poslaništvo; domiselno inscenirana predstava
SSKJ
inženír -ja m (í) strokovnjak za tehniko z visoko izobrazbo: biti, postati inženir; načrt mu je naredil inženir; dobiti naslov inženirja / geodetski, gozdarski, gradbeni, strojni inženir; obratni inženir ki vodi delo v posameznem oddelku ali obratu tovarne, podjetja; razvojni inženir ki skrbi za izboljšavo in uvajanje novih proizvodnih metod; varnostni inženir ki skrbi za varnost pri delu; inženir arhitekt; inženir elektrotehnike, kemije / diplomirani inženir akademski naslov za diplomanta tehniške fakultete, visoke šole
// strokovnjak za tehniko z višjo izobrazbo: podjetje sprejme v službo inženirje in diplomirane inženirje
SSKJ
krajínar -ja m (ȋ) um. slikar, ki upodablja pokrajino: znameniti krajinarji
♦ arhit. arhitekt krajinar strokovnjak za oblikovanje narave
SNB
krajínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ)
    krajínska arhitektúra -e -e ž (ȋ, ȗ)
    veda o oblikovanju krajine in okolja, o varstvu okolja in narave ter o prostorskem načrtovanju: študij krajinske arhitekture; Ustvarjalci na področju arhitekture, krajinske arhitekture in urbanizma ugotavljajo, da ministrstvo s svojimi dejanji vztrajno zapostavlja vlogo prostorske kulture v slovenskem kulturnem prostoru
    krajínski arhitékt -ega -a m, člov. (ȋ, ẹ̑)
    strokovnjak za krajinsko arhitekturo: Krajinski arhitekt je mediator, ki pritegne različna znanja in discipline ter jih združi v smiselni ureditvi
    krajínski párk -ega -a m (ȋ, ȃ)
    območje, ki je zavarovano zaradi velike ekološke, biotske, krajinske vrednosti: čezmejni krajinski park; ustanovitev krajinskega parka; območje krajinskega parka; V krajinskem parku z varovalnimi območji bo treba predvideti režim
SNB
legitimitéta -e ž (ẹ̑)
upravičenost, temelječa na pravni podlagi: demokratična legitimiteta; Arhitekt je razgrnil še nekaj dejstev, ki ne dajejo legitimitete premestitvi celotnega spomenika E ← nem. Legitimität ← frc. légitimité ← srlat. legitimitas 'zakonitost'
SSKJ
moderníst -a m (ȋ) kdor sledi novi smeri, zlasti v umetnosti: pisatelj, skladatelj sodi med moderniste; pogumen modernist; modernist v filmu; arhitekt modernist / pog. v dnevno sobo bi rad obesil kakega modernista sliko takega slikarja
// pripadnik slovenske moderne: četverica naših modernistov
SSKJ
opréma -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. pohištvo in drugi predmeti, namenjeni za določen prostor: oprema za trgovino je zelo draga; pred vselitvijo je treba kupiti tudi opremo; razstava opreme / oprema sobe je že stara; v kuhinji moramo menjati opremo / pisarniška oprema; stanovanjska oprema / notranja oprema
    // s prilastkom naprave, priprave, potrebne za opravljanje dejavnosti: tovarna gospodinjske opreme; laboratorijska oprema; oprema mehanične delavnice / letališka oprema / publ. zastarela strojna oprema stroji
    // s prilastkom kar se doda za (boljše) delovanje stroja, naprave: električna oprema avtomobila / zimska oprema vozila
  2. 2. navadno s prilastkom predmeti, oblačila, namenjeni za
    1. a) opravljanje kake dejavnosti: alpinistična, jamarska, potapljaška, smučarska oprema; vojak v popolni bojni opremi; velika izbira športne opreme; oprema za taborjenje / konjska oprema
    2. b) posebno priložnost, obdobje: nevestina oprema; kupili so opremo za dojenčka
  3. 3. zunanja podoba knjige, gramofonske plošče: opremo je zasnoval arhitekt / likovna oprema knjige; notranja, zunanja oprema knjige / kot označba avtorstva prevod X, oprema Y
  4. 4. glagolnik od opremiti ali opremljati: oprema laboratorija poteka počasi; študij obsega tudi opremo prostorov
    ●     publ. kupiti opremo v baročnem slogu pohištvo; zastar. nevesta v beli opremi obleki
    ♦     film., rad. glasbena, zvočna oprema ustrezna glasba, šumi v radijski oddaji, filmu; gled. glasbena oprema drame; navt. krovna oprema naprave za zasidranje ladje, spuščanje čolnov z nje ter nakladanje, razkladanje tovora
SSKJ
pejsážen -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pejsaž: pejsažna izrazitost / pejsažni okvir mesta / pejsažna študija / pejsažni arhitekt strokovnjak za oblikovanje narave
SSKJ
pojmováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. s prislovnim določilom imeti v mislih, v zavesti kaj glede na bistvene lastnosti, vsebino tako, kot izraža določilo: ta izraz, to pooblastilo pojmujejo drugače; lepoto pojmujejo ljudje različno; hotel je povedati, kako on pojmuje življenje in svobodo / ta arhitekt pojmuje stavbo še precej tradicionalno
    // publ., v zvezi s kot imeti za, šteti za: tako dejanje pojmujejo kot nasilje, kot nečastno; pojmovati samoupravljanje kot eno od bistvenih oblik socialistične demokracije; to se more pojmovati kot priznanje
  2. 2. zastar. dojemati, razumeti: takega pesnika so mogli pojmovati samo redki sodobniki; kdor pojmuje veličino življenja, pojmuje tudi veličino smrti / fant je pojmoval lahko, zato je pri učenju hitro napredoval
    ●     publ. kaj pojmujete pod tem izrazom kaj vam ta izraz pomeni, izraža
    pojmován -a -o: demokratično pojmovani centralizem; zgodovina je v drami pojmovana zelo osebno
SSKJ
práksa -e ž (ȃ) 
  1. 1. dejavnost, namenjena neposrednemu zadovoljevanju človekovih potreb: približati znanost praksi; njegova zamisel je brez vrednosti za prakso; uporabiti znanje v praksi; sodelovanje teoretikov in strokovnjakov iz prakse / načela pedagoške prakse; nasveti iz šolske prakse / z oslabljenim pomenom: izboljšanje tehnologije v proizvodni praksi v proizvodnji; ukvarjati se z vzgojno prakso z vzgojo
    // dejansko stanje, ravnanje, dejanski potek česa zlasti glede na določena načela, zamisli: praksa je to ovrgla; njegova politična praksa; načela in praksa / praksa je pokazala, da ni imel prav izkazalo se je; v praksi je položaj popolnoma drugačen dejansko
  2. 2. knjiž., s prilastkom opravljanje poklica: v dolgoletni učiteljski praksi še ni srečal podobnega primera; arhitekt z večletno prakso / izvrševati, opravljati odvetniško, zdravniško prakso poklic
    // zaradi dolge prakse delo spretno opravlja
  3. 3. znanje, vedenje, pridobljeno zlasti z delom: iščemo natakarico z nekaj prakse; v tej dejavnosti ima že prakso; biti brez vozniške prakse
  4. 4. delo v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje poklica: opraviti obvezno prakso; poslali so ga na prakso v tujino; biti na praksi v bolnišnici; trajanje prakse / organizirati strokovno prakso
  5. 5. publ. (ustaljen) način ravnanja, navada: če se bo taka praksa nadaljevala, ne bo uspeha; ne smemo odstopati od dosedanje prakse; s prakso, da se gradijo šole brez telovadnic, moramo končati / tako ravnanje je postalo praksa
    ●     zdravnik splošne prakse zdravnik splošne medicine
    ♦     jur. privatna zdravniška praksa do 1974 zasebno opravljanje zdravniškega poklica; šol. počitniška proizvodna praksa delo v kaki delovni organizaciji med počitnicami kot posebna oblika strokovnega izobraževanja
SSKJ
prilagodíti -ím dov., prilagódil (ī í) narediti, da kaj dobi potrebne lastnosti, značilnosti glede na lastnosti, značilnosti česa: arhitekt je skušal stavbo prilagoditi okolju; prilagoditi opremo prostoru; starejše tuje besede so se prilagodile slovenskemu jeziku
// narediti, da ustreza komu, čemu: šofer mora prilagoditi hitrost vožnje svojim sposobnostim; prilagoditi ponudbo povpraševanju / prilagoditi očesno lečo za gledanje na daleč
    prilagodíti se dobiti potrebne lastnosti, značilnosti glede na okoliščine, navadno zaradi obstoja: prilagoditi se mrazu, vročini; plazilci so se prilagodili življenju na kopnem; po barvi se prilagoditi okolju; večina dreves se je prilagodila na menjavo letnih časov / oko se prilagodi mraku; zobovje divjega prašiča se je prilagodilo načinu prehrane
    // uskladiti svoje vedenje, ravnanje, mišljenje s kom, čim: mladi so se težko prilagodili starim; skušala sta se prilagoditi drug drugemu / prilagoditi se času, okolju, razmeram; prilagoditi se novemu načinu življenja / prilagoditi se novemu delovnemu času uravnati življenje po njem
    // sprejeti in upoštevati družbene ali skupinske norme: nekdanji politični nasprotniki so se v novih razmerah prilagodili; družbeno, nazorsko se prilagoditi / prilagoditi se splošno veljavnim družbenim normam jih sprejeti in ravnati skladno z njimi
    prilagojèn -êna -o: pouk je prilagojen povprečnim učencem; del črevesa teh živali je prilagojen za dihanje
SSKJ
projektánt -a m (ā á) kdor zasnuje, izdela načrt za kak objekt, področje, načrtovalec: projektant je znani arhitekt, inženir; projektant hotela, stanovanjskega naselja; investitorji in projektanti / glavni, odgovorni projektant; projektant statik
SSKJ
razgíbati1 -am in -ljem dov. (ī) 
  1. 1. z gibanjem, premikanjem narediti kaj bolj gibljivo, bolj prožno: razgibati hrbet, telo; s hojo, telovadbo razgibati; šel je na sprehod, da bi se nekoliko razgibal; razgibati si odrevenele prste
  2. 2. povzročiti, narediti, da se kaj z enim delom pritrjenega začne premikati sem in tja; razmajati: lahen veter je razgibal listje, veje
    // povzročiti, narediti, da kaj začne valovati, se gibati: burja razgiba morsko gladino / krik je razgibal množico; ob eksploziji so se ljudje razgibali
  3. 3. spraviti v živahnejšo dejavnost: društvo je vaščane razgibalo; razgibati mladino; duševno, notranje razgibati / knjiga je razgibala otrokovo domišljijo
    // povzročiti, da kaj živahneje poteka: režiser bi moral filmsko dogajanje razgibati; ta učitelj zna razgibati pouk; s šalami in petjem razgibati prireditev
    // povzročiti, da kaj poteka v večjem obsegu, intenzivneje: delo organizacije bo treba razgibati; razgibati delovanje društva; razgibati turistično dejavnost / razgibati gospodarsko rast
  4. 4. nav. ekspr. povzročiti, da kdo postane bolj sproščen, živahen: dogodek je bolnika poživil in razgibal / vino nam je razgibalo kri / mesto bo treba nekoliko razgibati
  5. 5. narediti kaj bolj pestro, zanimivo: razgibati poglavje z dialogi / arhitekt je z različnimi elementi razgibal pročelje hiše
    razgíban -a -o 
    1. 1. deležnik od razgibati: razgiban pogovor; razgiban promet; dobro razgibani prsti; ritem skladbe je razgiban; razgibane barve; opazovati razgibano gručo
    2. 2. ki je poln vznemirljivih, razburljivih dogodkov: razgibano leto, življenje / ta dežela ima razgibano zgodovino
      ●       to je zelo razgiban človek poln sil, živahen; knjiž. razgibana pokrajina gričevnata, hribovita; prisl.: razgibano živeti
      ♦       muz. razgibano označba za hitrost izvajanja mosso
SSKJ
razuméti -úmem dov. in nedov., razúmel tudi razumèl in razumél (ẹ́ ȗ) 
  1. 1. vključiti, sprejeti v zavest in ugotoviti vzročne, logične povezave: učenci snovi kljub razlagi niso razumeli; s svojo bistroumnostjo je problem hitro razumel; filma ne razumem popolnoma / ti tega ne razumeš; ne morem razumeti, kako se je to zgodilo
    // ugotoviti vsebino, smisel: nekaj je govoril o tem, pa ga nisem razumel; če te dobro, prav razumem, prideš prihodnji teden / njegovih stališč niso razumeli
  2. 2. s prislovnim določilom imeti v mislih, v zavesti kaj glede na bistvene lastnosti, vsebino tako, kot izraža določilo: tega dela ne smemo razumeti preozko; hotel je povedati, kako on razume življenje in svobodo / ta arhitekt razume stavbo še precej tradicionalno
  3. 3. imeti, izražati naklonjen, pozitiven odnos do mišljenja, čustvovanja, ravnanja koga: samo žena ga razume; razumeti mladostnika, otroka; čisto, popolnoma te razumem / razumeti skrbi, slabosti koga
  4. 4. akustično zaznati tako, da se lahko ugotovi vsebina, smisel: govori glasneje, nič te ne razumem; z mojega sedeža sem vse razumel; le s težavo ga razume, ker jeclja; po telefonu se slabo razume
  5. 5. biti sposoben dojeti vsebino česa, izraženega v tujem jeziku: razume poljsko in rusko; nekoliko razume tudi francosko; nemško sicer razume, govoriti pa ne zna
    // biti sposoben dojeti vsebino česa sploh: fizike prav nič ne razume
  6. 6. v medmetni rabi izraža podkrepitev ukaza: ostal boš lepo doma, razumeš; tako bo in nič drugače, si razumela
    // pog. izraža podkrepitev sploh: to je tako vsakdanje, razumeš, skoraj banalno; pridem tja, razumete, tam pa nikogar
    ●     razume tudi šalo je ne vzame za slabo, ni takoj užaljen; pod okusom vsakdo razume nekaj drugega vsak ima drugačen, svoj okus; pog. dal mi je razumeti, da me ne mara očitno, v neprimerni obliki mi je to pokazal; kako naj to razumem kako je to mišljeno; ne razumi me napačno ne razlagaj si mojih besed drugače, kot sem mislil; ne vzemi tega za slabo
    razuméti se nedov.  
    1. 1. živeti skladno, v slogi: pri tej hiši se razumejo; s starši, z ženo se ne razume
    2. 2. v zvezi z na poznavati, obvladovati: razume se tudi na biologijo; na svoje delo se dobro razume; na to se razume kakor zajec na boben prav nič
    3. 3. v medmetni rabi izraža, da česa ni treba posebej pojasnjevati: vsi pridemo, se razume; prinesi tudi vino, se razume / to se razume samo po sebi
    razúmljen -a -o: napačno razumljene besede; nikoli ni prav razumljen
SSKJ
secesioníst -a m (ȋ) 
  1. 1. predstavnik secesije: ta arhitekt je tipičen secesionist
  2. 2. pristaš secesionizma: intervencija vojaških čet proti secesionistom
SSKJ
senčílo -a s (í) 
  1. 1. priprava za varovanje pred močno (sončno) svetlobo: odstraniti senčilo z grede; arhitekt je predvidel tudi senčila / mož z zelenim senčilom nad očmi / svetilka s senčilom s senčnikom
  2. 2. ličilo za veke: uporabljati senčilo; modro, srebrno senčilo
Število zadetkov: 32