kem. delati zlitino živega srebra s kovino: amalgamirati baker
// obrt. mazati, prevleči z amalgamom: amalgamirati steklo
- amalgamírati se publ.
združiti, spojiti se: del priseljencev se je že amalgamiral s tamkajšnjim prebivalstvom
Zadetki iskanja
SSKJ²
amalgamírati -am nedov. in dov. (ȋ)
kem. delati zlitino živega srebra s kovino: amalgamirati baker
// obrt. mazati, prevleči z amalgamom: amalgamirati steklo
kem. delati zlitino živega srebra s kovino: amalgamirati baker
// obrt. mazati, prevleči z amalgamom: amalgamirati steklo
združiti, spojiti se: del priseljencev se je že amalgamiral s tamkajšnjim prebivalstvom
SSKJ²
báker -kra m (á)
težka kovina rdeče barve, ki dobro prevaja toploto in elektriko: čisti baker; rafinerija bakra; zlitine bakra in drugih kovin; kotel iz bakra
♦ teh. elektrolitski baker; um. tolčeni baker izdelek iz bakrene pločevine, v katero so vtolčene reliefne podobe
// pog., ekspr. bakren denar: v mošnji je bilo še nekaj bakra
težka kovina rdeče barve, ki dobro prevaja toploto in elektriko: čisti baker; rafinerija bakra; zlitine bakra in drugih kovin; kotel iz bakra
♦ teh. elektrolitski baker; um. tolčeni baker izdelek iz bakrene pločevine, v katero so vtolčene reliefne podobe
// pog., ekspr. bakren denar: v mošnji je bilo še nekaj bakra
SSKJ²
bakro... ali bákro... prvi del zloženk (ā)
nanašajoč se na baker: bakrorez, bakrorezen; bakrotisk, bakrotiskar
nanašajoč se na baker: bakrorez, bakrorezen; bakrotisk, bakrotiskar
SSKJ²
bákrov -a -o prid. (á)
nanašajoč se na baker: bakrova ruda; bakrove spojine
♦ min. bakrov kršec rudnina železov in bakrov sulfid; halkopirit; tekst. bakrova umetna svila
nanašajoč se na baker: bakrova ruda; bakrove spojine
♦ min. bakrov kršec rudnina železov in bakrov sulfid; halkopirit; tekst. bakrova umetna svila
SSKJ²
SSKJ²
elektrolítski -a -o prid. (ȋ) teh.
1. nanašajoč se na elektrolit: elektrolitska celica / elektrolitsko rafiniranje
♦ kem. elektrolitska disociacija razpad molekul elektrolita v ione
2. elektrolizen: elektrolitski baker
1. nanašajoč se na elektrolit: elektrolitska celica / elektrolitsko rafiniranje
♦ kem. elektrolitska disociacija razpad molekul elektrolita v ione
2. elektrolizen: elektrolitski baker
- elektrolítsko prisl.:
elektrolitsko prekrivati predmete s kovinsko plastjo
SSKJ²
elektrolízen -zna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na elektrolizo: elektrolizni aparat; elektrolizna kad / elektrolizni baker čisti baker, z elektrolizo pridobljen iz surovega bakra
nanašajoč se na elektrolizo: elektrolizni aparat; elektrolizna kad / elektrolizni baker čisti baker, z elektrolizo pridobljen iz surovega bakra
SSKJ²
eléktrotéhničen -čna -o prid. (ẹ̑-ẹ́)
nanašajoč se na elektrotehniko: elektrotehnični izdelki / elektrotehnična šola elektrotehniška šola
♦ teh. elektrotehnični baker, porcelan baker, porcelan, ki se uporablja v elektrotehniki
nanašajoč se na elektrotehniko: elektrotehnični izdelki / elektrotehnična šola elektrotehniška šola
♦ teh. elektrotehnični baker, porcelan baker, porcelan, ki se uporablja v elektrotehniki
SSKJ²
gravírati -am nedov. in dov. (ȋ)
vrezovati črke, okraske v trdo snov, navadno v kovino: gravirati datum, napis; gravirati v baker, v steklo / prstan je dala gravirati
vrezovati črke, okraske v trdo snov, navadno v kovino: gravirati datum, napis; gravirati v baker, v steklo / prstan je dala gravirati
- gravíran -a -o:
doza z graviranim monogramom; gravirano steklo
SSKJ²
katóden -dna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na katodo: katodna zaščita; katodno tlenje / katodna cev elektronka, v kateri elektronski žarek pada na zaslon, kjer povzroča vidno sliko; Braunova elektronka
♦ kem. katodna reakcija elektrokemična reakcija, ki poteka na katodi; metal. katodni baker baker, pridobljen na katodi
nanašajoč se na katodo: katodna zaščita; katodno tlenje / katodna cev elektronka, v kateri elektronski žarek pada na zaslon, kjer povzroča vidno sliko; Braunova elektronka
♦ kem. katodna reakcija elektrokemična reakcija, ki poteka na katodi; metal. katodni baker baker, pridobljen na katodi
SSKJ²
kovína -e ž (í)
neprozorna, navadno trdna kovna snov s sijajem in dobro prevodnostjo: ulivati kovino; primesi v kovinah; prevleka iz kovine; industrija za predelavo kovin; les in kovine / barvaste ali neželezne kovine vse kovine razen železa in železovih zlitin; rdeča kovina baker; železne kovine železo in železove zlitine
♦ kem. kovina element, ki tvori s kisikom bazični oksid in s kislinami sol; alkalijska kovina mehek, zelo lahek element kovinskega sijaja, na zraku in v vodi neobstojen; korozija kovin; metal. gnesti kovine oblikovati kovine s stiskanjem, valjanjem, vlečenjem; obdelovati kovino spreminjati obliko kovine z odrezovanjem; taniti kovino dajati kovini obliko tankih lističev; bela kovina zlitina bakra, kositra, svinca in antimona; čiste kovine brez kakršnihkoli primesi; lahke, težke kovine; mehke kovine z majhno trdoto; plemenite ali drage ali žlahtne kovine kemično zelo obstojne kovine, ki se uporabljajo zlasti za nakit in kovance; redke kovine; lahko, težko taljive kovine; ugotavljati čistino kovine količino, odstotek čistih žlahtnih kovin v kovinah in zlitinah; min. samorodna kovina
neprozorna, navadno trdna kovna snov s sijajem in dobro prevodnostjo: ulivati kovino; primesi v kovinah; prevleka iz kovine; industrija za predelavo kovin; les in kovine / barvaste ali neželezne kovine vse kovine razen železa in železovih zlitin; rdeča kovina baker; železne kovine železo in železove zlitine
♦ kem. kovina element, ki tvori s kisikom bazični oksid in s kislinami sol; alkalijska kovina mehek, zelo lahek element kovinskega sijaja, na zraku in v vodi neobstojen; korozija kovin; metal. gnesti kovine oblikovati kovine s stiskanjem, valjanjem, vlečenjem; obdelovati kovino spreminjati obliko kovine z odrezovanjem; taniti kovino dajati kovini obliko tankih lističev; bela kovina zlitina bakra, kositra, svinca in antimona; čiste kovine brez kakršnihkoli primesi; lahke, težke kovine; mehke kovine z majhno trdoto; plemenite ali drage ali žlahtne kovine kemično zelo obstojne kovine, ki se uporabljajo zlasti za nakit in kovance; redke kovine; lahko, težko taljive kovine; ugotavljati čistino kovine količino, odstotek čistih žlahtnih kovin v kovinah in zlitinah; min. samorodna kovina
SSKJ²
mangán -a m (ȃ)
kem. trda, krhka težka kovina bele barve, element Mn: vsebnost mangana v vzorcu; baker, cink in mangan / pomanjkanje mangana v telesu
kem. trda, krhka težka kovina bele barve, element Mn: vsebnost mangana v vzorcu; baker, cink in mangan / pomanjkanje mangana v telesu
SSKJ²
míkroelemènt -ênta m (ȋ-ȅ ȋ-é)
kem. element, ki v snovi nastopa v zelo majhni količini: snov vsebuje kot mikroelement baker
kem. element, ki v snovi nastopa v zelo majhni količini: snov vsebuje kot mikroelement baker
SSKJ²
osnôven -vna -o prid., osnôvnejši (ȏ)
1. ki vsebuje bistvene, najnujnejše elemente česa: osnovni strokovni izrazi; osnovni biografski podatki; osnovni pojmi iz matematike; osnovne lastnosti, značilnosti / pridobiti si osnovno izobrazbo; osnovna pravila igre / osnovna načela
2. ki je po pomembnosti na prvem mestu: osnovna dejavnost podjetja; osnovna dolžnost, naloga; osnovna vprašanja obstoja / osnovni pogoji za delo; osnovni vzrok za kaj glavni; to je njegova osnovna napaka velika, glavna / osnovna hrana; osnovna živila
// ki je za kaj najpomembnejši, najvažnejši: osnovna misel romana; osnovne poteze glavnega junaka / publ. osnovna točka dnevnega reda glavna, prva
3. ki predstavlja osnovo, temelj česa: brez osnovnih raziskovanj nadaljnje delo ni mogoče
// v zvezi osnovna šola obvezno izobraževanje (v šoli), ki daje osnovno izobrazbo: dokončati osnovno šolo; nižji in višji razredi osnovne šole / devetletna osnovna šola / s samoprispevki so sezidali več osnovnih šol
// v socializmu, v zvezi osnovna organizacija najmanjša organizacijska enota: osnovna mladinska organizacija
4. ki je bistvena sestavina česa: osnovna kovina v tej zlitini je baker / osnovna sestavina kamnine
5. teh. ki je v določenem procesu prvi: osnovni nanos laka, malte; za osnovno barvo je uporabil belo barvo
♦ agr. osnovno gnojenje prvo gnojenje s hranili, potrebnimi za normalno rast; biol., bot. osnovno tkivo rastlinsko tkivo, ki lahko opravlja različne funkcije; ekon. osnovni kapital kapital, ki je naložen v delovna sredstva; osnovna glavnica glavnica brez rezervnih skladov in dobička; osnovna sredstva zemljišče, zgradbe, oprema, ki je potrebna za opravljanje določene gospodarske dejavnosti; fiz. osnovni delec; osnovni naboj najmanjši (negativni ali pozitivni) naboj v naravi; osnovne barve tri enobarvne sestavine, iz katerih se lahko sestavi vsaka barva; osnovna konstanta konstanta, ki se vzame kot dani podatek za kako teorijo; geogr. osnovna karta karta, izdelana na osnovi terenske meritve; geom. osnovna ploskev, stranica; osnovna projekcijska ravnina vsaka projekcijska ravnina v neposredno danem projekcijskem sistemu; glasb. osnovni ton najnižji ton osnovnega akorda; ton lestvice, ki ni zvišan ali znižan; prvi, najnižji harmonični delni ton, ki daje tonu višino; jezikosl. osnovni pomen besede pomen besede, iz katerega je mogoče logično izpeljati druge pomene; osnovna in določilna beseda zloženke; osnovna stopnja pridevnika ali prislova oblika, ki izraža izhodiščni pomen pridevnika ali prislova; mat. osnovna množica množica, ki vsebuje vse množice, ki se bodo obravnavale; osnovne računske operacije seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje; med. osnovna presnova presnova, ki je potrebna za življenje pri mirovanju; min. osnovna celica najmanjši delec, ki se ponavlja v zgradbi kristalne snovi; obrt. osnovne petlje prvine, s katerimi se oblikuje (vzorčno) pletenje ali kvačkanje; pravn. osnovne človekove pravice človekove pravice, ki so zagotovljene z ustavo; šol. posebna osnovna šola nekdaj osnovna šola za duševno ali telesno prizadete otroke; šport. osnovna črta črta ob koncu teniškega igrišča, s katere igralec servira; teh. osnovne enote enote za osnovne količine v mednarodnem sistemu enot; tekst. osnovni valj del statev, na katerem je navita osnova; osnovne niti podolžne niti v tkanini; zool. osnovni tip značilni predstavnik kake živalske skupine
1. ki vsebuje bistvene, najnujnejše elemente česa: osnovni strokovni izrazi; osnovni biografski podatki; osnovni pojmi iz matematike; osnovne lastnosti, značilnosti / pridobiti si osnovno izobrazbo; osnovna pravila igre / osnovna načela
2. ki je po pomembnosti na prvem mestu: osnovna dejavnost podjetja; osnovna dolžnost, naloga; osnovna vprašanja obstoja / osnovni pogoji za delo; osnovni vzrok za kaj glavni; to je njegova osnovna napaka velika, glavna / osnovna hrana; osnovna živila
// ki je za kaj najpomembnejši, najvažnejši: osnovna misel romana; osnovne poteze glavnega junaka / publ. osnovna točka dnevnega reda glavna, prva
3. ki predstavlja osnovo, temelj česa: brez osnovnih raziskovanj nadaljnje delo ni mogoče
// v zvezi osnovna šola obvezno izobraževanje (v šoli), ki daje osnovno izobrazbo: dokončati osnovno šolo; nižji in višji razredi osnovne šole / devetletna osnovna šola / s samoprispevki so sezidali več osnovnih šol
// v socializmu, v zvezi osnovna organizacija najmanjša organizacijska enota: osnovna mladinska organizacija
4. ki je bistvena sestavina česa: osnovna kovina v tej zlitini je baker / osnovna sestavina kamnine
5. teh. ki je v določenem procesu prvi: osnovni nanos laka, malte; za osnovno barvo je uporabil belo barvo
♦ agr. osnovno gnojenje prvo gnojenje s hranili, potrebnimi za normalno rast; biol., bot. osnovno tkivo rastlinsko tkivo, ki lahko opravlja različne funkcije; ekon. osnovni kapital kapital, ki je naložen v delovna sredstva; osnovna glavnica glavnica brez rezervnih skladov in dobička; osnovna sredstva zemljišče, zgradbe, oprema, ki je potrebna za opravljanje določene gospodarske dejavnosti; fiz. osnovni delec; osnovni naboj najmanjši (negativni ali pozitivni) naboj v naravi; osnovne barve tri enobarvne sestavine, iz katerih se lahko sestavi vsaka barva; osnovna konstanta konstanta, ki se vzame kot dani podatek za kako teorijo; geogr. osnovna karta karta, izdelana na osnovi terenske meritve; geom. osnovna ploskev, stranica; osnovna projekcijska ravnina vsaka projekcijska ravnina v neposredno danem projekcijskem sistemu; glasb. osnovni ton najnižji ton osnovnega akorda; ton lestvice, ki ni zvišan ali znižan; prvi, najnižji harmonični delni ton, ki daje tonu višino; jezikosl. osnovni pomen besede pomen besede, iz katerega je mogoče logično izpeljati druge pomene; osnovna in določilna beseda zloženke; osnovna stopnja pridevnika ali prislova oblika, ki izraža izhodiščni pomen pridevnika ali prislova; mat. osnovna množica množica, ki vsebuje vse množice, ki se bodo obravnavale; osnovne računske operacije seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje; med. osnovna presnova presnova, ki je potrebna za življenje pri mirovanju; min. osnovna celica najmanjši delec, ki se ponavlja v zgradbi kristalne snovi; obrt. osnovne petlje prvine, s katerimi se oblikuje (vzorčno) pletenje ali kvačkanje; pravn. osnovne človekove pravice človekove pravice, ki so zagotovljene z ustavo; šol. posebna osnovna šola nekdaj osnovna šola za duševno ali telesno prizadete otroke; šport. osnovna črta črta ob koncu teniškega igrišča, s katere igralec servira; teh. osnovne enote enote za osnovne količine v mednarodnem sistemu enot; tekst. osnovni valj del statev, na katerem je navita osnova; osnovne niti podolžne niti v tkanini; zool. osnovni tip značilni predstavnik kake živalske skupine
- osnôvni -a -o sam.:
pog. ima samo osnovno osnovnošolsko izobrazbo; ta lastnost je v njem nekaj osnovnega
SSKJ²
rafinírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. odstranjevati primesi; čistiti, prečiščevati: rafinirati surovi baker; rafinirati sladkor; rafinirati nafto
2. knjiž. delati, da postane kaj izbrano, uglajeno: rafinirati svoje izražanje, vedenje; oblike meščanske drame so se rafinirale in dopolnjevale
1. odstranjevati primesi; čistiti, prečiščevati: rafinirati surovi baker; rafinirati sladkor; rafinirati nafto
2. knjiž. delati, da postane kaj izbrano, uglajeno: rafinirati svoje izražanje, vedenje; oblike meščanske drame so se rafinirale in dopolnjevale
SSKJ²
SSKJ²
rézanje -a s (ẹ́)
glagolnik od rezati: pri rezanju moramo blago pravilno obračati; z rezanjem kaj skrajšati; rezanje kruha; rezanje pločevine; strojček za rezanje mesa / rezanje cvetja, poganjkov / rezanje figur; rezanje v baker / rezanje žrebcev / plamensko rezanje
glagolnik od rezati: pri rezanju moramo blago pravilno obračati; z rezanjem kaj skrajšati; rezanje kruha; rezanje pločevine; strojček za rezanje mesa / rezanje cvetja, poganjkov / rezanje figur; rezanje v baker / rezanje žrebcev / plamensko rezanje
SSKJ²
SSKJ²
suròv -ôva -o prid., surôvejši (ȍ ȏ)
1. ki je v naravnem stanju in ni obdelan, očiščen: surovi baker; surovi diamant; surova nafta / surovi opij v kepice strjen izcedek iz glavic vrtnega maka kot surovina za to mamilo; surova guma kavčuk; surova drva neposušena
2. ki ni (popolnoma) kuhan, pečen: krompir je še surov; surovo jajce, meso / surova hrana / surovo maslo maslo, ki se pridobi neposredno iz smetane
3. ki ni dokončno izdelan, obdelan: surova tkanina; stavba v surovem stanju / surov zid neometan / ekspr.: ti podatki so surovi; surovo gradivo
4. ki v odnosu do ljudi, živali na žaljiv, nasilen način kaže svoje negativne lastnosti: surov človek / bil je surov z njo
// ki izraža, kaže lastnosti takega človeka: surove poteze obraza / surov glas; surove besede; surovo govorjenje / surovi udarci; surovo zasliševanje / ekspr.: surovi časi; svet je surov
5. ekspr. zaradi svojih naravnih lastnosti za človeka zelo neugoden, težek: surovo podnebje / surova resničnost
♦ agr. surovi sladkor neprečiščen sladkor rumenkasto rjave barve; les. surovi lesni ocet polizdelek pri suhi destilaciji lesa; metal. surovo železo železo, ki pride iz plavža; num. surova teža skupna teža jedra in primesi novca; tekst. surova preja preja, spredena iz neobdelanih vlaken; surovo bombažno platno platno, ki ni oplemeniteno; surova svila svila, ki ni degumirana; tkanina iz te svile; usnj. surova koža koža, ki še ni strojena
1. ki je v naravnem stanju in ni obdelan, očiščen: surovi baker; surovi diamant; surova nafta / surovi opij v kepice strjen izcedek iz glavic vrtnega maka kot surovina za to mamilo; surova guma kavčuk; surova drva neposušena
2. ki ni (popolnoma) kuhan, pečen: krompir je še surov; surovo jajce, meso / surova hrana / surovo maslo maslo, ki se pridobi neposredno iz smetane
3. ki ni dokončno izdelan, obdelan: surova tkanina; stavba v surovem stanju / surov zid neometan / ekspr.: ti podatki so surovi; surovo gradivo
4. ki v odnosu do ljudi, živali na žaljiv, nasilen način kaže svoje negativne lastnosti: surov človek / bil je surov z njo
// ki izraža, kaže lastnosti takega človeka: surove poteze obraza / surov glas; surove besede; surovo govorjenje / surovi udarci; surovo zasliševanje / ekspr.: surovi časi; svet je surov
5. ekspr. zaradi svojih naravnih lastnosti za človeka zelo neugoden, težek: surovo podnebje / surova resničnost
♦ agr. surovi sladkor neprečiščen sladkor rumenkasto rjave barve; les. surovi lesni ocet polizdelek pri suhi destilaciji lesa; metal. surovo železo železo, ki pride iz plavža; num. surova teža skupna teža jedra in primesi novca; tekst. surova preja preja, spredena iz neobdelanih vlaken; surovo bombažno platno platno, ki ni oplemeniteno; surova svila svila, ki ni degumirana; tkanina iz te svile; usnj. surova koža koža, ki še ni strojena
- surôvo prisl.:
surovo ravnati; surovo obtesan ploh; sam.: pojesti kaj surovega; delo je v surovem gotovo
SSKJ²
talíti -ím nedov. (ī í)
1. delati, povzročati, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: taliti svinec, železo; ruda se tali; taliti se pri zelo visoki temperaturi / vosek se tali topi
2. tajati: sonce je talilo led; sneg se tali
1. delati, povzročati, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: taliti svinec, železo; ruda se tali; taliti se pri zelo visoki temperaturi / vosek se tali topi
2. tajati: sonce je talilo led; sneg se tali
- talèč -éča -e:
taleči se baker
- taljèn -êna -o:
voda je bila gosta kot taljen svinec raztaljen, staljen
♦ metal. taljeni magnezit magnezit, ki je pripravljen s taljenjem; taljeno jeklo jeklo, ki se pridobiva v staljenem stanju iz surovega železa
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 22
Dostopnost