Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
bíster -tra -o prid., bístrejši in bistrêjši (í ī)
1. ki ima precejšnjo stopnjo prozornosti: bistra tekočina; voda v potoku je bistra in mrzla; ko se je gošča sesedla, je postalo vino bistro / knjiž., ekspr. bistra popoldanska svetloba
2. sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: bister človek, učenec; zbral je najbistrejše duhove svojega časa / ima bister razum, um / bister odgovor / fant je bistre glave, pog. ima bistro glavo je bister, nadarjen
3. hiter, uren2, živahen: bistri potoki; knjiž. bister vranec / bistri pogledi njenih oči / ne pojdem še spat, sem še bister nezaspan, svež
● čeprav je pil, je imel bistro glavo je mogel misliti, presojati; nič ni ušlo njenim bistrim očem vse je opazila
    bístro prisl.:
    bistro gleda, misli; bistro je uganil bistvo stvari
Vorenc
bister prid., F10, acies oculorum, oſter, inu biſter pogled; clarificare, jaſnu, biſtru, zhiſtu, ozhitnu ſturiti; clarus, -a, -um, zhiſt, ſvitál, biſter, jaſni, ſlovezh; limpidus, -a, -um, zhiſt kakòr ſtudeniz, biſter; oculi acres, acisti, biſtre ozhy; perspicatia, -ae, perspicacitas, -tis, biſtru premiſhlenîe, ali reṡgledanîe, oſtri ṡaſtop; perspicax, -cis, biſtriga premiſhlanîa, oſtre modruſti, ṡaſtopnosti, pameti; perspicientia, -ae, zhiſtu inu popolnoma ſposnanîe, biſtra raṡumnoſt; perspicuitas, biſtru reṡgledanîe; subtilis ingenÿ, biſtre modruſti
Svetokriški
bister -tra prid. bister: Naſha vera je perglihana eni Postojni, katera de ſi glih ima bistre tož. mn. ž ozhij, vener aku hozhe v'tu rumenu ſonze gledat, more ſvoje peruta restegnit, inu viſsoku leteti (I/1, 106)
Celotno geslo eSSKJ16
bister -tra -o pridevnik
1. ki lahko opravi pot v kratkem času; SODOBNA USTREZNICA: hiter
2. ki kaže veliko sposobnost nosilca za razmišljanje, spoznavanje, opazovanje; SODOBNA USTREZNICA: prodoren
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
FRAZEOLOGIJA: imeti bistre oči
Celotno geslo ePravopis
Bistra
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Bistre samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj pri Vrhniki
IZGOVOR: [bístra], rodilnik [bístre]
BESEDOTVORJE: Bistričan, Bistričanka, Bistričanov, Bistričankin, bistrski in bistrški
Celotno geslo ePravopis
Bistra
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 Bistre samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
potok pri Vrhniki
IZGOVOR: [bístra], rodilnik [bístre]
BESEDOTVORJE: bistrski in bistrški
Celotno geslo ePravopis
Bistra
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
3 Bistre samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
samostan in grad pri Vrhniki
IZGOVOR: [bístra], rodilnik [bístre]
BESEDOTVORJE: bistrski in bistrški
SSKJ²
bistroglàv in bistrogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ)
ki je bistre glave: ta človek je premeten in bistroglav
SSKJ²
bistroglávec -vca m (ȃ)
ekspr. človek bistre glave: to ti je bistroglavec
SSKJ²
bistroók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
knjiž. ki bistro, dobro vidi: bistrooki jastreb
// ki ima bistre, jasne oči: veselo, bistrooko dekle
Celotno geslo Sinonimni
bistroók -a -o prid.
knj.izroč. ki ima bistre, jasne oči
SINONIMI:
knj.izroč. jasnook
GLEJ ŠE SINONIM: ostroviden
Celotno geslo eSSKJ
búča búče samostalnik ženskega spola [búča]
    1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo
      1.1. plod te rastline
      1.2. ta plod kot hrana, jed
    2. posoda, steklenica trebušaste oblike
      2.1. stekleni del svetila take oblike
    3. ekspresivno glava, zlasti človeška
    4. navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek
STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
čiváva čiváve samostalnik ženskega spola [čiváva]
    zelo majhen pes z večjo glavo, krajšim gobcem in pokončnimi uhlji
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Chihuahua, po mehiški zvezni državi Chihuahua
Celotno geslo Frazemi
dán Frazemi s sestavino dán:
bíti junák dnéva, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čŕn dán, čŕni dnévi, dán in nóč, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, dnévi so štéti kómu/čému, dóber dán, doživéti čŕn dán, gospódov dán, govoríti tjà v èn dán, govoríti tjà v trí dní, govorjênje tjà v trí dní, iméti dóber dán, iméti slàb dán, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti vsák dán nedéljo, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], iz dnéva v dán, jásno kot béli dán, junák dnéva, kàkor dán in nóč, [kàr] v trí dní, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], kózji dnévi, léto in dán, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, nóč in dán, postáti junák dnéva, preživéti iz dnéva v dán, príti na dán, príti s právo bárvo na dán, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, štéti dnéve, tjà v trí dní, [vsè] svôje žíve dní, zaglédati béli dán, živéti iz dnéva v dán, živéti tjà v èn dán, življênje iz dnéva v dán
SSKJ²
gláva -e stil. -é ž, rod. mn. gláv (á)
1. del človeškega ali živalskega telesa, v katerem so osrednji živčni centri in nekatera čutila: glava ga boli; glava mu je klonila, omahnila na prsi; dvigne glavo in ga bistro pogleda; z dlanmi podpreti glavo; sneti klobuk z glave; čez glavo se odeti; dati ruto na glavo; poln jerbas je zadela na glavo; pod glavo si je položil blazino; udariti koga po glavi; debela, plešasta glava; človek z dolgo, ozko glavo; deli, kosti glave; oblika glave; poškodba glave; bolečina v glavi / ptica s črno glavo / kupiti svinjsko, telečjo glavo / risati glavo; glava iz mavca / obrniti glavo nazaj ozreti se; skočiti v vodo na glavo z glavo naprej; kri ji je silila v glavo; zavrtelo, zvrtelo se mu je v glavi začutil je omotico / njegova siva glava je vzbujala spoštovanje njegovi sivi lasje kot znamenje starosti; umivati glavo lase; del glave, ki ga pokrivajo lasje / bil je za glavo višji od drugih za višino glave / kot klic za dajanje poguma glavo pokonci / pri izražanju
a) žalosti, zadrege: nagniti glavo; povesiti, skloniti glavo
b) nesoglasja, zanikanja: odmajati z glavo
c) neprijetnega začudenja, dvoma: presenečeno je majal z glavo; zmajati z glavo
č) strahu: potegniti, stisniti glavo med ramena
d) nestrpnosti, odpora: stresti, stresati z glavo; pren. dohodek na glavo (prebivalca); koliko glav (živine) imaš v hlevu?
// ta del človeškega telesa, katerega izguba ali hujša poškodba pomeni izgubo življenja: ni se bal za svojo glavo, za otroka ga je skrbelo / kot podkrepitev: glavo dam, stavim, da je tako; glavo stran, če lažem / pog., ekspr. odnesti celo glavo nepoškodovan priti iz tepeža, boja; vzeti komu glavo obglaviti ga; na njegovo glavo je razpisana nagrada kdor bo omogočil, da bo iskani aretiran, bo dobil nagrado; star. deli so ga ob glavo obglavili so ga; ekspr. pognal si je kroglo v glavo naredil je samomor z ustrelitvijo; pog. med vojno ji je šlo za glavo bila je v nevarnosti, da jo usmrtijo; ekspr. svojo neprevidnost je plačal z glavo zaradi svoje neprevidnosti je umrl
2. nav. ekspr. ta del pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja: imeti glavo polno domislekov; to mi že dolgo blodi, hodi, roji po glavi; obdržati, nositi v glavi / glej, da ne boš izgubil glave da boš ostal priseben; pog. zmešati glavo dekletu vzbuditi ljubezen; vedno bolj je brez glave zmeden, raztresen; to žensko si moraš kar iz glave izbiti pozabiti jo; novica mu ni hotela, ni šla v glavo ni mogel verjeti, da je resnična; pog. poštevanka mu ne gre v glavo ne more si je zapomniti; kaj neki ti je stopilo, šinilo, udarilo v glavo; pog. stvar si je vtepla v glavo; misel se ji je zapičila v glavo; delati po svoji glavi ne oziraje se na mnenje, nasvete drugih; učencu se je posvetilo v glavi doumel, razumel je; delati z glavo opravljati umsko delo; biti pri delu zbran; misliti s svojo glavo imeti samostojno mišljenje; fant je bistre, dobre, pog. odprte glave; pog. bolj počasne glave je; ima (dobro) glavo se lahko uči, trdo glavo se težko uči; pog. preveč je svoje glave trmast, svojeglaven
// s prilastkom človek, zlasti glede na svoje značilnosti, umske sposobnosti: bil je bistra glava; izrazita filozofska glava; modra, prebrisana, učena glava / kronana glava vladar; navzoče so bile vse visoke glave / domačija je brez moške, ženske glave
3. z rodilnikom najpomembnejši, vodilni človek v kaki organizaciji, skupini, gibanju: bil je glava opozicijskega gibanja, stranke / glava družine
4. rabi se samostojno ali s prilastkom glavi podoben del česa
a) po mestu: ladja se je potopila z glavo naprej; skalne glave gor; glava lesenega pomola / glava kolone
b) po obliki: glave žebljev; vijaki brez glav; ponvica za glavo stegnenice
c) po pomembnosti: plužna glava; glava šivalnega stroja
// okroglast in glede na uporabnost najpomembnejši del nekaterih rastlin: solata ima velike glave; zelnata glava / zelje dela glave, gre v glave med rastjo se oblikuje v glave / daj mi glavo čebule (eno) čebulo / knjiž. roža je nagnila glavo cvet
5. naslovni del knjige, revije, časopisa ali sestavka: podlistek nima glave; glava Ljubljanskega zvona
// kar je napisano na zgornjem, uvodnem delu listine, pisma: glava zgodovinske listine / pismo je imelo v glavi naslov
● ekspr. zaradi tega jih bo še zelo glava bolela bodo imeli velike skrbi; občutili bodo neprijetne posledice; ekspr. ne ve, kje se ga glava drži zaradi preobilice dela, skrbi je popolnoma zmeden; ekspr. govoril je nekaj, kar ni imelo ne glave ne repa kar je govoril, je bilo brez logične povezave; ekspr. s tem si ni ubijal glave delal skrbi; strokovnjaki si že dolgo belijo glavo s tem vprašanjem veliko razmišljajo o vprašanju; ekspr. spet so začeli dvigati glave postajati uporni, predrzni; ekspr. imeti prazno glavo zelo malo ali nič vedeti; ekspr. imeti polno glavo skrbi zelo veliko; pog., ekspr. fant ima glavo na pravem koncu zna pametno, premišljeno ravnati; pog., ekspr. nositi glavo naprodaj izpostavljati se smrtnim nevarnostim; nositi glavo pokonci biti ponosen, samozavesten; pog., ekspr. nositi glavo v torbi biti v neprestani življenjski nevarnosti; vznes. nima, kamor bi glavo položil nima kje stanovati, prespati; ekspr. ves večer so stikali glave si šepetali; ekspr. tišči glavo v pesek (kot noj) noče videti neprijetne resnice, sprijazniti se z njo; pog. vedeti, znati iz glave na pamet; pog., ekspr. zaradi tega ti ne bo krona z glave padla se ne bo zmanjšal tvoj ugled; ekspr. imel sem dela čez glavo zelo veliko; pog. vreči skrbi čez glavo ne ukvarjati se z njimi; ekspr. čez glavo se je zadolžil zelo; pog. dekleti sta ji čez glavo zrasli se je ne bojita več, se ne zmenita za njene opomine; pog., ekspr. nakopati si kaj na glavo prevzeti nase neprijetno skrb za kaj; ekspr. radi bi svet na glavo obrnili, postavili spremenili trdna, ustaljena načela, spoznanja; pog., ekspr. saj nisem na glavo padel, da bi hodil tja nikakor ne bom šel tja, ker bi bilo to zame slabo; ekspr. postaviti resnico, ugotovitev na glavo prikazati jo v nasprotnem smislu; ekspr. ne grem, pa če se vsi na glavo postavite nikakor ne, sploh ne; ekspr. zadeti žebelj na glavo opozoriti na bistvo, priti do bistva stvari; pog. pohvala mu je stopila v glavo postal je domišljav, prevzeten; šalj. pijača mu je zlezla v glavo opil se je; ekspr. za glavo se je prijel, ko je zvedel resnico bil je (neprijetno) presenečen, začuden; pog. tudi on ima maslo na glavi tudi on je napravil prekrške, prestopke; pog., ekspr. vso organizacijo izleta sem imel na glavi za vso organizacijo sem moral skrbeti; ekspr. ne bom dovolil, da bi mi po glavi hodili da bi samovoljno, brezobzirno ravnali z menoj; ekspr. na trgu je bila glava pri glavi veliko ljudi skupaj; zgrabiva zadevo pri glavi začniva z bistvom stvari; iron. v njegovi glavi je nekaj narobe njegove misli in dejanja so nekoliko čudaške; iron. ta ima pa slamo v glavi nič ne ve, ne zna; pog., ekspr. malo ga je imel v glavi bil je nekoliko vinjen; pog., šalj. manjka mu eno kolesce v glavi je nekoliko čudaški; ekspr. hiša nam še ne gori nad glavo ne mudi se nam še tako zelo; ekspr. nima niti strehe nad glavo doma, stanovanja; ekspr. hotel je z glavo skozi zid izsiliti, doseči nemogoče; ekspr. biti nov od nog do glave, od glave do peta biti oblečen v nova oblačila; ekspr. glavo za glavo če je kdo zakrivil človekovo smrt, naj se kaznuje s smrtjo; ekspr. več ima v mezincu kot ti v glavi neprimerno več ve kot ti; tvoja glava, tvoj svet stori, odloči se po svojem preudarku; več glav več ve; preg. po slabi družbi rada glava boli; preg. riba pri glavi smrdi če je kaka skupnost, družba slaba, je treba krivdo iskati med vodilnimi, odgovornimi ljudmi; preg. kdor nima v glavi, ima v petah pozabljiv človek se mora večkrat vrniti
♦ adm. glava začetni del uradnega dopisa, ki vsebuje podatke o pošiljatelju, številko dopisa, datum, ali ti podatki na ovojnici; alp. jeklena glava cepina scela skovan zgornji del; anat. mišična glava trupu bližji ali zgornji del mišice; elektr. magnetna zvočna glava priprava, ki spreminja električne signale v magnetni zapis na trak in narobe; magnetofonska glava magnetna zvočna glava pri magnetofonu; etn. lov na glave pri prvotnih ljudstvih zbiranje človeških glav pri napadu na sovražna plemena, da bi bile za trofeje; film. filmska glava začetni del filmskega traku s podatki o filmu; gozd. glava sekire debelejši del sekire; grad. glava pilota topi zgornji konec pilota; les. glava del orodja ali strojne naprave, na katerega se namestijo noži ali drugačna rezila; strojn. cilindrska glava ali glava motorja del motorja, ki zapira cilinder na nasprotni strani kakor bat; frezalna glava; vrtalna glava del vrtalnega stroja, v katerega se vpne sveder ali kako drugo vrtalno orodje; teh. ojnična glava ali glava ojnice večji konec ojnice; sklepna glava kovice razširjeni konec, ki nastane, ko se kovica zakuje; glava risbe najvažnejši podatki o tehnični risbi na risbi sami; žel. tirnična glava zgornji, odebeljeni del tirnice
Pravopis
gláva -e tudi gláva -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é gláv -áma -é -àh -áma; -é gláv -àm -é -àh -ámi (á; á ẹ́; á ẹ̑)
1. sneti klobuk z ~e; umivati ~o |lase, lasišče|; biti za ~o višji od drugih |za višino glave|; ~a družine; rediti pet glav (živine); zeljna ~; ~ solate; ~ motorja; ~e žebljev; dopis z ~o ustanove; Zelje dela ~e; jezikosl. |del slovarskega sestavka|
2. knj. pog.: znati iz ~e na pamet; vzeti komu ~o obglaviti ga; To mu ne gre v ~o Tega si ne more zapomniti; delati z ~o opravljati umsko delo; poud.: bati se za svojo ~o |za življenje|; iti za ~o komu |biti v smrtni nevarnosti|; Zvrtelo se mu je v ~i |Začutil je omotico|; misliti s svojo ~o |imeti samostojno mišljenje|; plačati kaj z ~o |umreti za kaj|; kronana glava |vladar|; visoke ~e |ugledni ljudje|; fant bistre ~e |bister, nadarjen|
SSKJ²
jasnoók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
knjiž. ki ima jasne, bistre oči: jasnook otrok; jasnooko dekle
Vorenc
modrost ž, F13, adagia sunt: modrúſt ſe napihuje, mogozhnoſt druge ẛaſhpotuje; argutari, ẛhlabudrati, modrúſt ſhpogati; perspicax, -cis, biſtrega premiſhlanîa, oſtre modruſti, ṡaſtopnoſti, pameti; philosophari, modrúſt lubiti, inu ſe po ny pofliſſati; philosophaster, -tri, en mlaiſhi teh, kateri modrúſt lubio; philosophia, -ae, lubau te poſvitne modruſti; philosophicus, -a, -um, kar ſliſhi timu, kateri modrúſt lubi; philosophus, -phi, kateri modrúſt lubi; sapientia, -ae, modrúſt; sapientia non marcescit, modrúſt je nereṡidezhe, ne ſagnîe; solertia, -ae, hitroſt, kunṡhtna ṡaſtopnoſt, viſſoka modrúſt, ali raṡumnoſt; sophia, -ae, modrúſt; subtilis ingenÿ, biſtre modruſti
Celotno geslo eSSKJ
ponòr ponôra samostalnik moškega spola [ponòr]
    1. večja odprtina v kraških tleh, v katero ponika voda, zlasti reka
    2. ekspresivno izginotje, upad
    3. ekspresivno kar povzroča, omogoča prekomerno, netransparentno porabo javnega denarja; SINONIMI: ekspresivno ponikalnica, ekspresivno ponikovalnica
    4. iz ekologije naravni ali umetni proces, pri katerem se iz ozračja odstranjujejo, odvzemajo toplogredni plini
      4.1. iz ekologije kar povzroča, omogoča ta proces
    5. iz elektrotehnike mesto, kjer nosilci naboja zapuščajo kanal
ETIMOLOGIJA: = srb. cslov. ponorъ, hrv., srb. pònor, češ. ponor ‛pogrezanje’ < pslov. *ponorъ iz *ponerti ‛potopiti se, pogrezniti se’ iz *nerti ‛potapljati se’ iz ide. *nerH-, kot litov. nérti ‛potapljati se’ - več ...
SSKJ²
próžen -žna -o prid., próžnejši (ọ́ ọ̄)
1. ki začasno, dokler deluje sila, spremeni svojo obliko: prožen les; prožne stene žil / njena koža je bila sveža in prožna
2. ki se da upogibati, pregibati: prožni sklepi; prožne kosti
3. lahkoten, gibčen: hodila je vzravnano in s prožnimi koraki / ekspr. je bistre glave in prožnega duha
4. ekspr. sposoben prilagajati se času, razmeram: prožni predpisi; prožna poslovna politika; prožno stališče / prožen človek človek, ki se v vsaki situaciji znajde, se prilagodi
5. v zvezi prožno pero vzmet v obliki ploščate palice, teh. listna vzmet:
● ekspr. on ima prožno hrbtenico menja prepričanje v skladu z razmerami
♦ šport. prožna deska; prožna ponjava telovadno orodje, na katerem se poskakuje po močni tkanini, napeti na okvir
    próžno prisl.:
    prožno hoditi
Število zadetkov: 21