Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
bístrc -a m (ȋ)
1. bistroumnež: mož se ima za bistrca; to ti je pravi bistrc
2. star. bistroumnost: hotel je preizkusiti njegov bistrc; bistrc duha
Pravopis
bístrc -a m z -em člov. (ȋ) redk. bistroumen človek; pojm., redk. bistroumnost
bístrčev -a -o (ȋ) redk.
SSKJ²
bistroglédnost -i ž (ẹ́)
lastnost bistrogledega človeka: v svoji bistroglednosti je takoj opazil nekaj sumljivega / ko je to slišal, ga je v hipu zapustila njegova trdnost in bistroglednost bistroumnost
Pravopis
bistromíseln -a -o [sə]; bolj ~ (ȋ) neobč. ~ študent bister, bistroumen
bistromíselnost -i [sə] ž, pojm. (ȋ) neobč. bistrost, bistroumnost
Pravopis
bistroúmen -mna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ učenec
bistroúmnost -i ž, pojm. (ú)
SSKJ²
bistroúmje -a s (ȗ)
knjiž. bistroumnost: za to ni treba posebnega bistroumja; s svojim bistroumjem je našel pravo rešitev
Pravopis
bistroúmje -a s, pojm. (ȗ) neobč. bistroumnost
SSKJ²
bistroúmnost -i ž (ú)
sposobnost hitrega in pravilnega mišljenja: prirojena duhovitost in bistroumnost; znan je bil po svoji bistroumnosti / s pravo žensko bistroumnostjo je dojela, za kaj gre
Celotno geslo Sinonimni
bistroúmnost -i ž
GLEJ SINONIM: bistrost
Pleteršnik
bistroúmnost, f. die Scharfsinnigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
SSKJ²
bríhta -e ž (ȋ)
pog. bistroumnost, bistrost: vprašanje je rešil s pravo naravno brihto / pooseb., ekspr. o ti brihta ti!
SSKJ²
bríhtnost -i ž (í)
pog. bistroumnost, bistrost: hvalili so ga zaradi brihtnosti; za to ni treba posebne brihtnosti
SSKJ²
domíšljati -am nedov. (í)
1. knjiž. prihajati v razmišljanju o čem do jasnosti, zaključkov: domišljal je svoj odnos do umetnosti
2. opozarjati na kaj, spominjati: ne maram, da me kdo domišlja na plačilo
    domíšljati se 
    s premišljanjem obnavljati v spominu; spominjati se: le polagoma se je domišljala vseh dogodkov; ta obraz sem že videl, se je domišljal
    domíšljati si 
    1. imeti pretirano dobro mnenje o sebi: tale fant si preveč domišlja zaradi svojih uspehov; zastar. domišlja si na svojo bistroumnost / domišlja si, da vse ve
    2. imeti kako namišljeno stvar za resnično: samo domišlja si, da je bolan; bolnik si domišlja, da je Napoleon
    // misliti si, predstavljati si: najbrž ni vse tako, kakor si on domišlja; nikoli si nisem domišljal, da je ta kraj tako lep
duhovítost duhovítosti samostalnik ženskega spola [duhovítost]
    1. lastnost koga, da se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivo
      1.1. lastnost česa, da kaže, izraža domiselnost in šaljivost
    2. domislica, šala
ETIMOLOGIJA: duhovit
Celotno geslo Pohlin
premetalnost [premetálnost] samostalnik ženskega spola

bistroumnost

SSKJ²
razborítost -i ž (ȋ)
1. ekspr. naglost, vročekrvnost: zaradi svoje razboritosti med sodelavci ni bil priljubljen
// živahnost, nemirnost: razboritost otrok jo je izčrpavala
2. zastar. bistroumnost, pametnost: ponosen je na sinovo razboritost
SSKJ²
tankoúmnost tudi tenkoúmnost -i [druga oblika tənkoumnostž (ú)
knjiž. bistroumnost, ostroumnost: tankoumnost pri razčlenjevanju problema / tankoumnost vprašanja
Celotno geslo Frazemi
ústa Frazemi s sestavino ústa:
beséda gré kómu težkó iz úst, bíti do úst v dréku, govoríti, kot bi imél žgánce v ústih, hvalíti kóga/kàj na vsà ústa, iméti pólna ústa beséd, iméti pólna ústa čésa, kóga so pólna ústa čésa, na vsà ústa, od úst do úst, odpírati ústa kot ríba na súhem, pečêne píške létajo [kómu] v ústa, príti na svét s srebŕno žlíco [v ústih], režáti se na vsà ústa, rodíti se s srebŕno žlíco [v ústih], rôjen s srebŕno žlíco [v ústih], sáma ústa so kóga, smejáti se na vsà ústa, zamašíti kómu ústa, zasmejáti se na vsà ústa, živéti iz rôk v ústa, življênje iz rôk v ústa
Celotno geslo Etimološki
vȋc -a m
Število zadetkov: 19