Zadetki iskanja
1. Istanbul: v ~u
2. vzhodnorimsko cesarstvo: v ~u
bizantínski -a -o (ȋ)
Bizantínec -nca m z -em preb. i. (ȋ)
Bizantínka -e ž, preb. i. (ȋ)
Bizantínčev -a -o (ȋ); prim. Carigrad, Konstantinopel
1. slabš. klečeplazen, hinavski človek: pretkan bizantinec
2. nekdaj bizantinski zlatnik: polna mošnja bizantincev
nanašajoč se na Bizantince ali Bizanc: bizantinsko cesarstvo / cerkev v bizantinskem slogu; bizantinska umetnost
♦ rel. bizantinski križ križ z eno daljšo prečnico in dvema krajšima
// slabš. klečeplazen, hinavski: zoprn tip bizantinskega človeka
zgod. vladavina, v kateri ima vladar tudi oblast cerkvenega poglavarja: bizantinski cezaropapizem
v bizantinski državi vladarjeva žena, cesarica: ošabna in kruta despojna
1. v bizantinski državi vladar ali visok dvorni dostojanstvenik: despot in despojna
♦ zgod. srbski vladar v letih od 1402 do 1459
2. v starem in srednjem veku vladar z neomejeno oblastjo: orientalski despoti
// ekspr. oblasten, samovoljen človek: njen mož je surov despot; birokratski despot
zgod. nazor, gibanje, ki nasprotuje čaščenju nabožnih, svetih podob: bizantinski ikonoklazem 8. in 9. stoletja; protestantski ikonoklazem
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »