Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
aspergíl -a m (ȋ)
rel. priprava za kropljenje z blagoslovljeno vodo; kropilo: kovinski aspergil
Celotno geslo Sinonimni
blagoslávljati -am nedov.
kaj ver. prositi za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo
SINONIMI:
neknj. pog. žegnati
GLEJ ŠE SINONIM: blagrovati
SSKJ²
blagoslovíti -ím dov., blagoslôvil (ī í)
1. rel. prositi za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: duhovnik je blagoslovil množico / ob slovesu ga je mati blagoslovila
// v krščanstvu opraviti verski obred ob kakem predmetu: blagosloviti jedi, kapelico, zvon
2. vznes., navadno v zvezi z bog podeliti komu srečo, obilje: bog te blagoslovi! / Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud ti nebo blagoslovi! (S. Gregorčič)
● 
ekspr. najljubša ji je kava, no, bog ji jo blagoslovi privoščim ji; vznes. Bog je blagoslovil njun zakon imela sta dosti otrok
    blagoslovljèn -êna -o tudi blagoslôvljen -a -o
    1. deležnik od blagosloviti: blagoslovljena sveča, voda / njihovo prizadevanje je bilo blagoslovljeno / vznes. njegova žena je blagoslovljena, je v blagoslovljenem stanju noseča
    2. vznes. slavljen, hvaljen zaradi sreče, ki jo daje: blagoslovljeni kraji, kjer sem preživel mladost; blagoslovljene tiste ure!
Prekmurski
blagoslòvno prisl. blagoslovljeno: Pelaj náſz blagoſzlovno Vu blá'zenſztvo BRM 1823, 23
Pleteršnik
drẹ̑vce, n. 1) = drevesce, das Bäumchen; — 2) die mit Leimruthen versehene Klettenstange der Vogelsteller, V.-Cig.; — 3) der Mastbaum, V.-Cig.; — 4) božje d., die Stecheiche (ilex aquifolium), Cig., Tuš. (B.); — blaženo d., der Sevenbaum (juniperus sabina), Erj. (Rok.); = blagoslovljeno d., Medv. (Rok.); — 5) (anat.) životno d., der Lebensbaum, Erj. (Som.); — tudi: drẹvcè, Valj. (Rad).
SSKJ²
kámen1 -mna m (á)
1. trdna snov, iz katere je sestavljena zemeljska skorja: kamen se drobi, se kruši, razpoka; dež izpira kamen; oster, trd kamen; kamen in pesek; gluh kakor kamen popolnoma gluh; molči kot kamen; mrtev kot kamen / izklesati (kip) iz kamna; vklesati, vrezati v kamen / ekspr. kamor se ozreš, povsod sam kamen kamnit, skalnat svet; kamenje / drobljeni, lomljeni kamen; lahki kamen lehnjak; sekira iz kamna kamnita sekira
// kos te snovi: metati kamne v vodo; vreči, zagnati kamen; zvaliti kamen s poti; debel, okrogel, težek kamen; pregraja iz kamnov / brusiti, obdelovati kamne / zidal je v glavnem s kamnom uporabljal kamen kot gradbeni material
2. ekspr. kar povzroča veliko skrb, nadlogo: ko je to izvedel, se mu je kamen odvalil od srca; kamen mu leži na duši
3. s prilastkom kos te snovi, pripravljen za določen namen: postaviti brusni kamen; mejni kamen; mlinski kamen za mletje žita, narejen v obliki kolobarja / kilometrski, obcestni kamen; kresilni kamen kremen; nagrobni kamen nagrobnik; okrasni kamen / napisni kamen z vklesanim napisom / kamen modrosti, modrijanov po verovanju alkimistov s katerim se dajo spremeniti nežlahtne kovine v zlato ali srebro
4. v zvezi drag(i) kamen kristal zelo trdih in obstojnih rudnin, ki se uporablja za nakit: razstava dragih kamnov; biseri in dragi kamni / dragi in poldragi kamni / pog. prstan z rdečim kamnom z dragim ali poldragim kamnom rdeče barve
● 
ekspr. mesto so porušili, da ni ostal (niti) kamen na kamnu popolnoma so ga porušili; ekspr. joka, da bi se je kamen usmilil zelo; ekspr. namesto srca ima kamen je neusmiljen, nesočuten; pog. na grob so mu postavili kamen nagrobnik; bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo človek ne sme obsojati drugih, če sam ni brez napak; bibl. beseda je padla na kamen nauk, nasvet ni imel zaželenega uspeha; nar. mleti na bel(i), na črn(i) kamen mleti tako, da se pridobiva bela, črna moka; star. hudičev kamen kamenček iz srebrovega nitrata za izžiganje ran ali divjega mesa; lapis; ekspr. preizkusni kamen česa, za kaj kar služi za presojanje uspešnosti, pravilnosti, resničnosti česa; ekspr. položiti temeljni kamen za kaj opraviti začetno, za nadaljnji potek najvažnejše delo; ekspr. kamen spotike s čimer ljudje niso zadovoljni, kar kritizirajo; um. žarg. razstava kamna umetniških izdelkov iz kamna; ekspr. imeti srce iz kamna biti neusmiljen, nesočuten; preg. zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača iz vztrajnega drobnega dela nastanejo velike stvari
♦ 
agr. vinski kamen usedlina, ki se nabira na notranji strani soda; arheol. votivni kamen s posvetilnim napisom; med. ledvični kamen trda, kamnu podobna tvorba iz snovi, ki so v seču; zobni kamen; obrt. preizkusni kamen kalcedon, ki se uporablja za ugotavljanje karatov drage kovine; rel. kropilni kamen kamnita posoda za blagoslovljeno vodo, nameščena v cerkvi pri vhodu; krstni kamen kamnita posoda s krstno vodo za krščevanje; strojn. kotelni kamen kotlovec; zgod. knežji kamen kamnit uradni sedež deželnega kneza na Gosposvetskem polju
Celotno geslo Kostelski
kamenˈkaːman -a m
Celotno geslo Pohlin
kiferlj [kīferlj] (kiferl) samostalnik moškega spola

koroško posoda za blagoslovljeno vodo

SSKJ²
kropílček -čka [kropiu̯čək tudi kropilčəkm (ȋ)
etn. posodica za blagoslovljeno vodo, navadno na steni v kmečki hiši: v veži je visel kropilček; dotaknila se je kropilčka in se pokrižala
Pravopis
kropílček -čka [u̯č] m (ȋ) nardp. |posodica z blagoslovljeno vodo|
Celotno geslo Sinonimni
kropílček -čka m
nardp. posodica za blagoslovljeno vodo, navadno na steni v kmečki hišipojmovnik
SINONIMI:
nardp. žegnanček
SSKJ²
kropílen -lna -o prid. (ȋ)
rel., v zvezi kropilni kamen kamnita posoda za blagoslovljeno vodo, nameščena v cerkvi pri vhodu: stopiti h kropilnemu kamnu
SSKJ²
kropílnica -e [tudi kropiu̯nicaž (ȋ)
rel. posoda za blagoslovljeno vodo: v rokah je držal kropilnico s kropilom
// kropilni kamen: ustavil se je ob kropilnici
♦ 
bot. rastlina z modrikasto zelenimi listi in navadno belimi cveti, Calepina
Celotno geslo Sinonimni
kropílnica -e ž
ver. posoda z blagoslovljeno vodopojmovnik
SINONIMI:
ver. kropilnik, nar. škropilnik
GLEJ ŠE: kamen1
Celotno geslo Pohlin
kropilnik [kropȋu̯nik] samostalnik moškega spola

posoda za blagoslovljeno vodo; kropilnica

PRIMERJAJ: kropilo

Celotno geslo Pohlin
kropilni kamen [kropȋu̯ni kámen] samostalniška zveza moškega spola

kropilni kamen; kropilnik

SSKJ²
kropílo -a s (í)
rel. priprava za kropljenje z blagoslovljeno vodo: kovinsko kropilo; posoda s kropilom
Celotno geslo Pohlin
kropilo [kropílo] samostalnik srednjega spola

posoda za blagoslovljeno vodo; kropilnica

PRIMERJAJ: kropilnik

SSKJ²
kropíti -ím nedov. (ī í)
1. v krščanskem okolju razprševati kapljice blagoslovljene vode po mrliču: kropiti z oljčno vejico; pren., ekspr. s solzami je kropil njen grob
// tako izkazovati spoštovanje mrliču: veliko ljudi ga je prišlo kropit / kropiti mrliča / ekspr. drugi dan so ga že kropili je bil že mrtev
2. star. močiti, vlažiti: grmovje ga je kropilo / solze ji kropijo oči
♦ 
rel. prositi za božjo naklonjenost z delanjem obrednih kretenj z blagoslovljeno vodo
SSKJ²
kropljênje -a s (é)
glagolnik od kropiti: kropljenje mrliča / kropljenje z blagoslovljeno vodo
Število zadetkov: 35