Zadetki iskanja
Svetokriški
Betanija -e ž zemljepisno lastno ime Betanija: je bil perſilen v'Betanio tož. ed. pojti ǀ pridejo v'Bethanio tož. ed., vprasha Ieſus Martho, inu Magdaleno ǀ je shal ſvojo lubo Sveto Mater obiskati v' Bettanio tož. ed. ǀ ſmerti je vſel v'Bethani mest. ed. tiga mertuiga lazeruſa Betánija, kraj blizu Jeruzalema na vzhodnem pobočju Oljske gore (SP Jn 11,1)
Svetokriški
Betulija -e ž zemljepisno lastno ime Betulija: kader tu meſtu Bethulia im. ed. v'veliki neuarnoſti ſe je neshlu (II, 147) ǀ Iudith kadar je bila Holofernuſu glavo odſekala, inu ſvoie Mestu Bethulio tož. ed. rèshila (I/1, 180) ǀ Judith … Holophernusu je bila glovo odſekala, inu ſvoje meſtu Betulio tož. ed. pred pogubleinam obvarvala (V, 178) Betúlija, izraelsko mesto v ravnini blizu Dotana (SP Jdt 6,10)
Svetokriški
blizi prisl. blizu: en novi ſtudeniz bliſi te Betlehemske ſhtalize je bil ſazhel sverat ǀ blisi je shtazuno imel → blizu
Svetokriški
blizu prisl. blizu: najde jagnata bliſu ſvoje jame ǀ ſte cilu blisù Nebeſkiga Krajleſtva ǀ blisu tiga meſta Bomberg primer.> ter pravi ta kateri bode blishej ſerza Ozheta vſtrelu, leta bò krajlevuſtvu imel ǀ ali kadar bi blishei gledal presež.> sazhnejo K'njemu tezh, inu sledni je hotu nar blishej njega biti → blizi
Svetokriški
Busti(s) zemljepisno lastno ime de Busti(s) cit. pril. osebno lastno ime iz Busta: Bernardinus De Buſti je imel urshoh ſaupijti ǀ od katere pishe Bernardinus de Buſtis Busto, mesto blizu Milana; → Bernardinus 2.
Svetokriški
Folinjo zemljepisno lastno ime de Folinjo cit. pril. osebno lastno ime iz Foligna: Ta Bogaboyezha Diviza Angela de Folignio Foligno, mesto blizu Peruggie
Svetokriški
Loreto m zemljepisno lastno ime Loreto: Prau ſturite de greſte obyskati to Sveto Capello Loreto tož. ed., kir MARIA Diviza je bila spozhela (IV, 337) Loreto, mesto v Italiji blizu Ancone, kjer stoji Casa santa, hišica, v kateri naj bi prebivala sv. Marija. Hišico naj bi po legendi angeli leta 1291 prenesli iz Palestine na Trsat nad Reko, leta 1295 pa od tod v Loreto.
Svetokriški
Naciancenus -na m osebno lastno ime Nazijanški: S. Grogor Nazianzenus im. ed. pravi ǀ kakor ozhitnu Nazianzenus im. ed. pravi ǀ S. Nazianzenus im. ed., S. Baſilius, inu vſy drugi Vuzheniki ſo v'ſvoijh bukvoh ſamerkanu puſtili ǀ S. Grogor Nazienzenus im. ed. to popolnama grevingo je bil perglihal temu gmain potupu ǀ nad letem ſe tudi zhudi Cæſarius Nazianzenus im. ed. ǀ ſim perſilen sposnati s' Grogoriam Nazianzenam or. ed. 1. Sv. Grêgor Nazijánški (329/30–389/90), gr. teolog, govornik in pesnik 2. Sv. Cezárij Nazijánški (330–368/9), brat prvega. Brata sta bila rojena v Arijancu blizu Nazijanca v Kapadokiji, danes turš. Nenisi.
Svetokriški
Veliki Varadin -ega -a m zemljepisno lastno ime Veliki Varadin: Poshli tvoje Genizharje gledat gdu prebiva v' Eſſeki, v' Petzirquah … inu v' tem velikim Varadinu mest. ed. (IV, 171) Véliki Váradin, nem. Großwardein, madž. Nagyvárad, srlat. Varadinus Majus, romun. Oradea, mesto v današnji Romuniji blizu madž. meje
Svetokriški
zjutru prisl. zjutraj: s'jutru sgudaj vſtaneio ǀ mu poshle eno roshizo, katera s'jutru lepu zvete, opoldan bleda prihaia, s'vezher ſe obſuje, inu poshushi ǀ tu rumenu ſonze sjutru na nebeſſyh ſe prikashe ǀ edn bo sdrau, inu veſſel shal ſpati, inu s' jutru ga bodo mertviga neshli ǀ Kateri bode s'jttru prishal vupraſhat ǀ s'jutro pred ſario, o poldan, pruti vezheru, inu o polnozhi Zapis s'jutro je ali hiperkorekten ali vpliv gorenjščine. Prislov zjutru je nastal analogno po razmerju → blizu – → blizi iz zjutri, kot se je izgovarjalo → zjutraj. Da je končni -aj prek -ej že prehajal v -i, sklepamo iz zapisov snotri za → znotraj (Tomšič 1930: 4).
Število zadetkov: 10
Dostopnost