Zadetki iskanja
Svetokriški
atenijenski prid. atenski: Themiſtocles Athenienſki im. ed. m Firsht je imel en taku dober ſpomin, de v' enem lejti ſe je bil navuzhil ta teski Perſianski jeſik (V, 326) ǀ Odgouorij ner poprej en Rimiski Goſpud, de v'Rimi je ta nar vekshi sapuvid, Spodobno zhast ijkasat nijh Boguvom, inu Tempelnom … Athenienshi im. ed. m paK je nar vezh hualu sapuvid suoie deshele, Katera tem bogatem prepovej ohernio, tem vbogom pak lenobo (I/2, 115) ǀ Pericles Athnienski im. ed. m Firsht, kateri 40. lejt je taisto deshelo regeral (I/1, 164) → atenijenzarski, → Atenes
Svetokriški
bogat -a prid. bogat: en bogat im. ed. m mosh je bil s'naglo ſmertio umerl ǀ taisti bogati im. ed. m dol. neuſmileni mosh ǀ je bila ſilnu leipa, inu bogata im. ed. ž ǀ kadar je enu bogatu im. ed. s, obilnu lejtu ǀ Alexius ſyn tiga shlahtniga, inu bogatiga rod. ed. m Gospuda Euffemania ǀ je suestu enimu bogatimu daj. ed. m Gospudu shlushil ǀ kakor uni neuſmileni bogati daj. ed. ž Lesizi ǀ je bil oſdravil S. Amaſus eniga bogatiga tož. ed. m ži. Gospuda ǀ po tem v' ſvojo oblaſt perprau tu bogatu tož. ed. s Ceſſarſtvu Tribiſonda ǀ s'taistim bogatim or. ed. m fardamanim mosham ǀ dua Shlahtna bogata im. dv. m Mladenizha ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes ǀ enij na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati im. mn. m ǀ pravi ta modri od teh bogateh rod. mn. oherniku ǀ kuliku starih, inu mladih, vbogijh, inu bogatijh rod. mn., shenskijh, inu moshkijh perſhon ǀ Sedem debelih krau je pomenilu ſedem bogatih rod. mn. obelnih lejt ǀ Angeli bi bli rekli, tem vuzhenim, inu bogatem daj. mn. ludem ǀ je imel shlahtne, inu bogate tož. mn. m ſtarishi primer.> obeden meſſz nej bogatiſhi im. ed. m, inu veſſeleſhi, kakor je Jeſſenik ǀ sakaj vezhKrat ty bogatishi im. mn. m ſo greshnishi ǀ Inu vaſs sagvisham, de nikuli bulshih, inu bogatishih rod. mn. lejt nebote imeli presež.> veni urri te ner bogatishi im. ed. m obusha ǀ Syn tiga ner bogatishiga rod. ed. m, inu ner shlahtnishiga Rimskiga Gospuda bogati m bogataš: enimu bogatimu daj. ed. pol krone vkrade ǀ taku tij vboſi, kakor tij bogati im. mn., taku tij vuzheni kakor tij preprosti ſo mogli ſe obilnu oskarbèti ǀ tem bogatem daj. mn. prepovej ohernio ǀ de bi ſe tem bogatim daj. mn. neſamirili ǀ kaj bi nuzalu blagu tem pogatim daj. mn.
Svetokriški
kmet -a m kmet: kaj ſturij en kmet im. ed., kadar hozhe de bi njega nijve dobru shitu perneſle ǀ ona je bila hzhi eniga kmeta rod. ed. ǀ eden taistih ſe neſaj oberne, inu Kmetu daj. ed. rezhe ǀ najde kmeta tož. ed. de ſe je nen hrast obeſel ǀ Kmetje im. mn. so molili boga danna, meneozh, de on ſturj radovitno semlo ǀ vaſhi delauzi, inu Kmety im. mn. vasho sapuvid prelomio ǀ V' Pemski desheli ſo bily Kmeti im. mn. eniga Sholneria na mertve shlake ſtepli ǀ dellauzi, inu kmetij im. mn. meni pravio ǀ Kar imajo je put, in Kry teh vbogih ſirotiz, inu teh reunih Kmetu rod. mn. ǀ sa novu lejtu shenkam taku Goſpodi, kakor kmetom daj. mn., mladom, kakor ſtarom, bogatem, kakor vboſem ǀ Tizam je dal ta luft, kmetam daj. mn. te vaſsij ǀ tvoje kmete tož. mn. cilu v'Praſnik ſilish na tlako hodit ǀ per kmetih mest. mn. ſim almoshno proſsila ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej kmety or. mn. Isidorus < slovan. *kъmètъ ← lat. comes, -itis ‛spremljevalec, družabnik’, pozno tudi ‛vrsta dostojanstvenika’
Svetokriški
lenoba -e ž lenoba: lenoba im. ed., ſanikornoſt,c samavolnoſtc ſturj pot tem vſakadainem greham (V, 128) ǀ je nar vezh hualu sapuvid suoie deshele, Katera tem bogatem prepovej ohernio, tem vbogom pak lenobo tož. ed. (I/2, 115) ǀ jeſt skuſi mojo lenobo tož. ed. ſim urshoh (IV, 489)
Svetokriški
leto -a s leto: kadar je nerodovitnu lejtu im. ed., ſe toshio zhes bushtvu ǀ enu letu im. ed. je preteklu ǀ bò skorej nlejtu +im. ed., inu ti enu letu tož. ed. nej ſi vezh grehou ſturil ǀ h'Konzu lejta rod. ed. gre v'skrinio gledat ǀ NA NOVIGA LEITA rod. ed. DAN ǀ poli lèta rod. ed., inu cilu enu letu tož. ed. nej ſo druſiga hudiga ſturili, ampak s'jeſikom v' nagloſti ſo kejkaj hudiga Rekli ǀ ſe je hotela polu leta rod. ed. postiti ǀ kulikajn taushent ludy je sdaj mertvih, katiri lani v' poſti ſo bily sdravi, kulikajn taushent ſo sdaj sdravi, inu klejti +daj. ed. bodo mertvi ǀ sa novu lejtu tož. ed. shenkam taku Goſpodi, kakor kmetom, mladom, kakor ſtarom, bogatem, kakor vboſem ǀ huda roſſa skorei vſaku leitu tož. ed. vſame shitu, groſdie, inu ſad ǀ celu lejtv tož. ed. nej ſo bilij per ſpuvidi ǀ dokler nebò njega post enu cellu letu tož. ed. ob ſamem kruhu, inu vodi doperneſsu ǀ V' tem lejti mest. ed. 1147. kadar Samurizi ſó bilij v' shpansko deshelo prishli ǀ dvakrat v'lejti mest. ed. gredo h'Spuvidi ǀ duakrat v' lejtu mest. ed. ſe sgodj ǀ shlovik ima tulikain glidu v'shivotu, kulikain dny je v'lejtu mest. ed., tuje, 365 ǀ Kakor ſo yh bilij pred enem letam or. ed. ſamerkali ǀ taku zhes duei leiti tož. dv. S. Paulus ie bil v' prepuvidi ſveſan ǀ je bil uloulen, v' jetje vershen, kir duei leiti tož. dv. je veliku terpel ǀ Amon je dvei ſami lejti tož. dv. greshnu shivil ǀ hitréshi bodò nashe kratka lejta im. mn. pretekle ǀ Tvoie leita im. mn., inu ure ſo pretekle ǀ kuga shteri, inu dvajſseti lejt rod. mn. je terpela ǀ ſedem leit rod. mn. nebo semla rodila ǀ Adam po tem kir je bil boshio sapuvid prelomil, je she 930. leitc rod. mn. shivil ǀ nej sadoſti de vſhe tulikain leiſt rod. mn. ta saurashna vojsKa tèrpi ǀ je bil k' lejtam daj. mn. prishal ǀ ſte v'grehoh vaſhe lejta tož. mn. dokonzhali ǀ zhestrij cela leta tož. mn. li ene ſame caple vuode ǀ Kaj s'en ſad ſi dal Bogu v' tvojh otrozhih lejtah mest. mn. ǀ nikar li veni ſami uri, ampak tudi v' taushent letah mest. mn. bi nemogal dopovedat ǀ pred nekiterimy lejtami or. mn. v' Lashki desheli ſe je sgodilu ǀ ſe je bilu sgodilu pred nekaterimy letamy or. mn. ǀ slezhij vunkaj Gregoria s'te luknje teh Kazh, v'katero Krajl pred 12. letmi or. mn. je bil sapovedal vurezhi ǀ pret trydesetmy lejti or. mn. ſim bila ſnoſſila
Svetokriški
ohrnik -a m oderuh: ohernik im. ed. zhe vezh imà, vezh shelj imeti ǀ on je bil en Ohernik im. ed., en odertnik teh vboſih ſirotiz ǀ ohernih im. ed. s'tvojo golufio, inu tatvino ǀ s'gorezhimi parklami ſerce taistiga oherniKa rod. ed. je tergal ǀ ga peleta k' grobu tiga ohernika rod. ed. ǀ vprashajte Ohernika tož. ed. ǀ takushni ſo oherniki im. mn., in ty lakouni po blagi, nihdar nemaio sadosti ǀ oherniki im. mn. trahtaio blagu ſvoiga blishniga ſgrabit ǀ Shtimajte inu lubite vij Hoherniki im. mn. denarje ǀ od ohernikou rod. mn., inu tatou, kumai trije ſe najdeio, de bi ſupet tu krivizhnu blagu povernili ǀ kar pravi ta modri od teh bogateh oherniku rod. mn., kateri per nijh velikom blagom restargani, in lazhni hodio ǀ Vezhkrat ſmo tem bogatem djali … Ohernikom daj. mn. pak ǀ je vidil ohernike tož. mn., odertnike teh vboſyh ludy ǀ V'mej preuſetnimi je bil poklizal Paula, v'mej oherniki or. mn. Mattheusha → ohrn
Svetokriški
prevzeten -tna prid. prevzeten, ohol: Preuſeten im. ed. m je bil kakor Lucifer ǀ gdu je leta tulikain preuseten im. ed. m zholvik ǀ po hishi kakor en preuſetin im. ed. m Pau ſe obrazha ǀ Gdu bò taku nepametenc, inu preusetin im. ed. m, da on bò mislil, inu shelel ſe polsdignit do ſamiga Trona ǀ Pogledaj gori ti preuſetni im. ed. m dol. Herodesh ǀ Ti, ti ſi en Faraon preusetni im. ed. m dol. ǀ Ta tiza Pavu je ſilnu offerna, inu preuſetna im. ed. ž ǀ Kej je tvoje preuſetnu im. ed. s, inu grosovitnu napreivſetje ǀ ſim ſe ponishal pred Bugam, inu is preuſetniga rod. ed. m bogaboyezh ratal ǀ je bil is prauſetniga rod. ed. m pohleun, is nezhiſtiga brumen, is neverniga veren ratal ǀ Srezhna Maria, kir nej po ſtopinah te ſapelane, inu preuſetne rod. ed. ž Eue hodila ǀ sa volo njega neusmileniga, inu preusetniga rod. ed. s serza ǀ je tudi svetoval S. Ioannes vnimu preuſetnimu daj. ed. m ǀ Jeſt nemorem vezh ſanashat temu hudobnimu, inu preusetnimu daj. ed. m Maobiterskimu krajlu ǀ sa to preusetno or. ed. ž krajlizo Vaſti, je bila ena pohleuna Eſther na leta krajlevi ſtol poſtaulena ǀ ſò nevoshlivi, kakor Cain; preusetni im. mn. m kakor Faraon ǀ de nemaio biti preuſetni im. mn. m, inu offertni ǀ od teh preuſetnih rod. mn. ludy ǀ Vezhkrat ſmo tem bogatem djali … Preuſetnom daj. mn. pak ǀ te jeſne ſardite ludij krotke ſturj, te preuſetne tož. mn. m pohleune ǀ te preusetne tož. mn. m ponisha, te pravizhne polona ǀ V'mej preuſetnimi or. mn. je bil poklizal Paula primer.> veliku nepametnishi, inu preusetnishi im. ed. m bi bil taiſti, kateri bi shelel na taiſti viſoki Stol ſeſti
Svetokriški
šentovalec -lca m preklinjevalec: ta iesni zhlovek je vſelei preklinauz, inu shentvaviz im. ed. ǀ Shentuaviz im. ed. pak nima obeniga ſguvora ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè tiga nevoshliviga Caina … ni tiga shentvaviza rod. ed. Holofernuſa ǀ S. Hieronymus nerble zhes noruſt tyh shentuavizou rod. mn. je klagoval ǀ Vezhkrat ſmo tem bogatem djali … Shentuazom daj. mn. pak ǀ pres vſe gnade, inu resgledajna shentvavize tož. mn. bi hoteli shtrajffat ǀ leta ſreſani capun cell rata v'shupo skozhi s' taiſto te trij shentuavize tož. mn. oshkropij → šentovati
Svetokriški
trditi nedov. braniti: G. Bug je sapovedal nam oblaſtnikom pravizo lubiti, inu tarditi nedol. (IV, 372) ǀ kadar Gospojska bi pravizo tardila del. ed. ž taku tem bogatem, kakor tem vbosim (V, 28)
Svetokriški
trdovraten -tna prid. zakrknjen, trmast: Faraon je bil hudoben tardouraten im. ed. m ǀ ta isvoleni Iſraelski Folk je taku tardouraten im. ed. m, de ſe nej puſtil omezhiti skuſi takorshne velike zhuda, inu gnade njemu iskasane ǀ de bi ti zhlovek taku terdouraten im. ed. m bil, Kakar Faraon ǀ ta greshni zhlovik je taku tardauratn im. ed. m de letu Beshije povablejnie ſanizhuje ǀ dokler tardovraten im. ed. m je bil oſtal dusho, inu tellu je bil sgubil ǀ tordouraten im. ed. m, inu ſtonoviten oſtanesh ǀ ta greshni, inu tardouratni im. ed. m dol. Rasbojnik Diſma ſe je bil sgreval ǀ grè ta nehvaleshni, inu terdouratni im. ed. m dol. folk k'Aronu ǀ Oh terdouratni im. ed. m dol. greshnik! pogledaj v' Nebeſſa ǀ Koku tedaj ti hudobni im. ed. m dol. tordouratni greshnik odnashash se spokorit ǀ Oh hudobna, tardouratna im. ed. ž nehvaleshnoſt takorshnih erbou ǀ de nej tiga tardouratniga rod. ed. m Faraona pogubil ǀ od tiga tordouratniga rod. ed. m Pharaona ǀ sa volo vashe tardouratne rod. ed. ž nepokorshzhine ǀ Vnimu tardouratnimu daj. ed. m greshniku bo upajne dàl skuſi exempel tiga Rasbojnika ǀ videozh ta folk taku grob, neumen, inu tardouraten tož. ed. m ǀ de bi isvelizhal tiga terdouratniga tož. ed. m ži. Faraona, inu Egypzerje ǀ ſilnu teshku je pregovorit eniga tardo uratniga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ s'kuſi ſvojo S. Gnado, inu noter daianje slednu greshnu, inu tardovuratnu tož. ed. s ſerze lahku more omezhiti ǀ takushni nej ſo nezh bulshi, kakor ty ſtari tardouratni im. mn. m Iudje ǀ Oh nemarni, inu terdouratni im. mn. m greshniki ǀ skuſi nyh pregreho ſo bily terdouratni im. mn. m ratali ǀ kaj menite tedaj vy tordouratni im. mn. m greshniki, inu greshinze ǀ v' prizhe ſe ſo nashli ti preuſetni tardo uratnj im. mn. m Iudij ǀ Ah greshne, inu tardouratne im. mn. ž dushe ǀ Bug je ſtuaril sheno is rebra tiga mosha, nikar ushe de bi dal ſaſtopit, de bodo terdouratne im. mn. ž, inu ſamovolne im. mn. ž ǀ je bilu veliku hodobnyh terdouratnyh rod. mn. Ajdjou perteklu ǀ kar je David od teh terdovratnih rod. mn. Iudou djal ǀ netroshtai ſe tedai v' nebeſſa priti, ampak v' paku k' tem tardouratnem daj. mn. hudizhom ǀ Vezhkrat ſmo tem bogatem djali … Terdovratnim daj. mn. pak ǀ te tardouratne tož. mn. m greshnike, inu greshnize bres vſe miloſti bò obſodel h' temu vezhnimu paklenskimu ogniu ǀ k'ſadnimu takorshne terdouratne tož. mn. m she oſtreshi shtraiffa ǀ ta exempel tudi takorshne tarduratne tož. mn. m omezhi ǀ bo imel en nagi mezh v'roki, is katerem bo ranil te terdòuratne tož. mn. m gresnike ǀ kakor exempel imamo na teh terdouratnih mest. mn. Judou Kalk po nem. hartnäckig ‛trmast, trdovraten’
Svetokriški
ubog -a prid. ubog, reven: Pride k'tebi uni vbogi im. ed. m dol. delauz ǀ ena vboga im. ed. ž Vduva ga je proſsila ǀ Meni ſe ſmila taista uboga im. ed. ž Mati ǀ obeniga ſe neshonai, ni vboſiga rod. ed. m, ni bogatiga ǀ kadar bi en mogozhen krajl, ali Ceſar sa suojo Nevesto isvolil eno dekilzo niskiga, inu vbogiga rod. ed. m ſtanu ǀ ne ſpumnite na isvelizheine vashe vboge rod. ed. ž dushe ǀ je bil neuſmilen prutu timu vbogimu daj. ed. m Lazaruſu ǀ ona shenka to semlo eni vbogi daj. ed. ž zerkvi ǀ sa volo taiſtih rezhy, katere ſe bodo godile tej ubogi daj. ed. ž dushi ob taiſti posledni uri ǀ Gdu bi mogal vervat, de prevelika obilnoſt zhloveka ubogiga tož. ed. m ži. ſturj ǀ proſſi, inu moli sa mene vbogia tož. ed. m ži. greshnika ǀ je proſsila sa suojo vbogo tož. ed. ž slahto ǀ de bi ſe zhes nje ubogo tož. ed. ž, inu potrebno shlahto vſmilil ǀ to ubogo tož. ed. ž dusho po ſili poshreiti hozheo ǀ ozha Nebeshki je bil oshenil suojga Ediniga ſijnu s'to vbogo or. ed. ž, inu nisko Navesto zhloveske nature ǀ Se meni ſmilio ty vbogi im. mn. m ludje ǀ ti ubogi im. mn. m ſtarishi sò perſileni ſa tiga urshoha volo perpuſtit ǀ ty vboſi im. mn. m ludje, ſo milu klagovali, inu zagovali ǀ nej ſo bogate, ampak uboge im. mn. ž ǀ Kateru skuſio te vboge im. mn. ž, inu sapushene vuduve ǀ en odertnik teh vboſih rod. mn. ſirotiz ǀ on je hotel vſeti blagu teh vbosih rod. mn. vudoviz, inu ſirotiz ǀ je vidil ohernike, odertnike teh vboſyh rod. mn. ludy ǀ teh vbosyh rod. mn. ludy pravizo nej ſo hoteli poshlushat ǀ Kar imajo je put, in Kry teh vbogih rod. mn. ſirotiz ǀ pijesh Krij teh vbogijh rod. mn. ſirotiz ǀ vus zhaſs kateri ima oberne k'shkodi nashih vbogoh rod. mn. dush ǀ lete restala tem vboſem daj. mn. Jetnikom ǀ zhe sa Boshio volo vbosim daj. mn. petlerjom yh daste ǀ pomagaite tedaj taiſtem vbogem daj. mn. dusham vun is viz ǀ velike almoshne je poshilal vbogim daj. mn. Duhounim ǀ tem ubogem daj. mn. dusham pomaga is viz ǀ bo sa te vboge tož. mn. m greshnike proſsila ǀ ſe zhes taistu usdigne ta neuſmilena lakota, inu hozhe uboge tož. mn. m, inu bogate sadavit ǀ te vboge tož. mn. ž vduve, inu ſirote je darl presež.> de bi ta prelepa Ariadna v' mej vſimy, tiga ner vbogiga tož. ed. m ži. sa Shenina isvolila ubogi m ubožec, siromak: ta vbogi im. ed. bo rekal, jeſt nepremorim almoshno dati ǀ bo en ſam glaſh frishne vuode enimu ubogimu daj. ed. shejnimu dal ǀ timu vboſimu daj. ed. drofftine je bil odpovedal ǀ en bogat Mosh je temu vbogimu daj. ed. eno ouzo vſel ǀ Kadar vidish tiga vboſiga tož. ed. ǀ Ty vbogi im. mn. tudi nemorio ſe sgovorit, aku Bogu neshlushio ǀ taku tij vboſi im. mn., kakor tij bogati, taku tij vuzheni kakor tij preprosti ſo mogli ſe obilnu oskarbèti ǀ samerkajte vy bogati, inu vbosi im. mn. ǀ enij na ſvetu ſo vboſy im. mn., drugi bogati ǀ dolge teh vboſih rod. mn. je naſe vſela ǀ Polnuzh pomeni ta reuni ſtan teh vbogih rod. mn. ǀ s'vbogih rod. mn. v'duhu, bogati s'shazhmy Nebeſhkimy imamo postati ǀ ony pak uſe ſo tem vboſim daj. mn. reſtalali ǀ kar ſe tem vboſem daj. mn. dà, v' Nebeſſih skrajnenu ſe najde ǀ radi tem uboſym daj. mn. almosno podelite ǀ aku bodò tem vbosym daj. mn. almoshno dali ǀ Daite almoshno vy bogati tem uboſim daj. mn. ǀ skuſi mirakel je bil celle spet ſturil, inu tem vboſym daj. mn. resdelil ǀ Gospojska bi pravizo tardila taku tem bogatem, kakor tem vbosim daj. mn. ǀ miloſt pruti tem vbſem daj. mn. ǀ je ſapovedal laſtnu blagu predati, inu v'boſem daj. mn. dati ǀ Kadar Bug bi tebi bil sapovedal vſe tuoje blagu v'ubosim daj. mn. dati ǀ je terbej de tem vbogim daj. mn. almoshno dash ǀ je bil vſmilen pruti tem vbogem daj. mn. ǀ de glih edn veliku almoſsne da vbogijm daj. mn. ǀ tem bogatem prepovej ohernio, tem vbogom daj. mn. pak lenobo ǀ ſmeram nepuſtj vboge tož. mn., inu bogate ǀ ble shelish s'krajly, inu Firshti ſpati, inu pozhivat, kakor pak s'temy ubogimy or. mn. → bog2
Svetokriški
učen -a prid. učen: skuſi resnizo nerhitreishi zhlovek vuzhen im. ed. m rata ǀ Ta vuzheni im. ed. m dol. Abulenſis nam leto skriunust resloshij ǀ vprasha ta Uuzheni im. ed. m dol. Toſtatus, zhe v' Nebeſih ludje bodo nagi, ali pak oblezheni ǀ Ena vuzhena im. ed. ž glava je bila ſturila ſmalat en pungrad poln lepih rosh ǀ hozhite tu shlishat s'ust tiga vuzheniga rod. ed. m Originesa ǀ ſim enkrat bral od ene vuzhene rod. ed. ž glaue ǀ hudizh je bil ſam leto resnizo sposnal temu Vuzhenimu daj. ed. m Thomashu Theologusu ǀ je vuprashal tiga Vuzheniga tož. ed. m ži. Philoſopha, inu Aſtrologa Platona ǀ ſim perſilen rezhi s'tem Vuzhenom or. ed. m Henricuſam ǀ ty Vuzheni im. mn. m Judouski Vuzheniki, ali Rabini ſo djali ǀ Philoſophi de ſi lih Vuzheni im. mn. m nej ſò mogli sgruntat ǀ Povejte meni vy vzheni im. mn. m Philoſophi ǀ Kadar Angeli bi bli rekli, tem vuzhenim daj. mn., inu bogatem ludem ǀ Bukve Ezechiela Preroka, katere ſturè vuzhene tož. mn. m, inu saſtopne te preproste ludy ǀ Sa tiga volo bom druge Ludy ſaſtopne, inu uzhene tož. mn. m uprashal ǀ lete moje pridige nebodo taku nuzne, dobre, inu vuzhene tož. mn. ž primer.> Gdu je bil vuzhenejshi im. ed. m, inu sastopnishi Pridigar, kakor glaſs S: Duha ǀ Aaron ie bil ſtarishi, inu vzheneshi im. ed. m kako Moiſes ǀ G. bug ie Moiſeſa vezh shtimal, kakor Aarona, de ſi lih ie bil uzheneshi im. ed. m, inu ſtarishi ǀ Gdu tedaj ſe bó mogal rezhi, de je na ſvejtu radvitnishi, inu vuzhenishi im. ed. m, inu vekshi kakor Sveta Catharina ǀ nej bilu, inu tudi nebode na semli zhloveka vuzheneshiga rod. ed. m, inu sastopnishiga, kakor je bil on presež.> Pallas, leta je bila ta ner uzhenejſhi im. ed. ž v' mej Bogovij ǀ Ceſsar Maximillianus te ner vuzhenejshi tož. mn. m aſtrologe je bil vkupaj priti ǀ Socrates je bil povabil v' goſtje te ner vuzheneishi tož. mn. m Philoſophe ǀ poshle hitru klizat te ner Vuzhenèshi tož. mn. m Arzate učeni m učenjak: ti vuzheni im. mn. ſe ſo veliku sa volo tega potili
Svetokriški
večkrat prisl. večkrat: vezhkrat je bila kregana ǀ Vezhkrat ſmo tem bogatem djali ǀ vezh krat je samaknena bila ǀ vezkrat zhes tu meſtu Gaza je toshila ſvojmu Ceſſarju Archiadu ǀ vezhrat vaſs ſim kregal, inu ſfaril ǀ katere shene sa malu uredne rizhij vezhkrar prelivajo
Število zadetkov: 13
Dostopnost