Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
agorafobíja -e ž (ȋ)
psiht. bolezenski strah pred odprtim prostorom:
Celotno geslo Sprotni
amaksofobíja samostalnik ženskega spola
    bolezenski strah pred vožnjo z avtomobilom, zlasti kot sopotnik 
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. amaxophobia, frc. amaxophobie iz gr. ámaksa ‛voz’ + fobija
SSKJ²
antropofobíja -e ž (ȋ)
psiht. bolezenski strah pred ljudmi:
SSKJ²
blebèt -éta m (ȅ ẹ́)
slabš. nespametno, nepremišljeno govorjenje: ženski blebet / nerazumljiv bolezenski blebet
SSKJ²
bolézenski -a -o [bolezənskiprid.(ẹ̑)
nanašajoč se na bolezen: bolezenski napad, proces; bolezenski znaki; bolezensko stanje se boljša / bolezenski mikrobi, klice / bolezenski strah pred ljudmi; bolezensko povečanje žleze / bolezenski dopust
    bolézensko prisl.:
    biti bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač; bolezensko prizadet organ
Pravopis
bolézenski -a -o [zə] (ẹ̑) ~o stanje
bolézenskost -i [zə] ž, pojm. (ẹ̑)
Celotno geslo Sinonimni
bolézenski -a -o prid.
Pleteršnik
bolẹ̑zənski, adj. Krankheits-: bolezenski troški, die Kranheitskosten, DZ.; bolezenska zgodba, die Krankengeschichte, DZ.
Celotno geslo Sinonimni
brezvóljnost -i ž
psiht. bolezensko pomanjkanje voljepojmovnik
SINONIMI:
psiht. abulija, psiht. stupor
GLEJ ŠE SINONIM: mrtvilo
SSKJ²
CT -- in -ja [cẹté -êjam (ẹ̑ ȇmed., krat.
rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; računalniška tomografija: pri CT glave se preiskuje del, kjer bi utegnil potekati bolezenski proces
// naprava za rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; računalniški tomograf: nakup CT-ja; obstoječi CT je tehnološko že zastarel in zaradi pogostih okvar tudi nezanesljiv
// rentgenska slika organov v različnih presekih, sestavljena s pomočjo računalnika; računalniški tomogram: CT skeleta; prvi del zloženk: CT-aparat; CT-preiskava; CT-posnetek
Celotno geslo Pohlin
dimljača [dimljáča] ali [dȋmljača] samostalnik ženskega spola

otekla bezgavka (v dimljah) kot bolezenski znak kuge

SSKJ²
dopúst -a m (ȗ)
dovoljena začasna prekinitev dela, službe: dati, dobiti, imeti dopust; nastopiti, vzeti dopust; prositi za dopust; biti na dopustu / bolezenski, bolniški, brezplačni, izredni, porodniški, študijski dopust; letni dopust določeno število plačanih, dela prostih dni, ki je z zakonom zagotovljeno vsakemu uslužbencu; očetovski dopust ki ga v trajanju 90 dni dobi oče za svojega otroka do tretjega leta otrokove starosti; starševski dopust ki ga dobi eden od staršev ob rojstvu, posvojitvi otroka za nego in varstvo / od vojakov je prišel na dopust
// pog. letni dopust: letos smo preživeli dopust na morju; dopust bo vzel avgusta / kam greste na dopust?
SSKJ²
fobíja -e ž (ȋ)
bolezenski strah pred določenimi bitji, predmeti ali položaji: bolnike mučijo razne fobije; fobija pred kačami, pajki, netopirji; fobija pred letenjem, višino, zaprtimi prostori / odpravljanje diskriminacije, fobij in nestrpnosti
Pravopis
fobíja -e ž, pojm. (ȋ) |bolezenski strah|
Celotno geslo Etimološki
fobȋja -e ž
Celotno geslo Pohlin
gnoj [gnọ̑j] samostalnik moškega spola
  1. gnoj, tj. iztrebki domačih živali, pomešani s steljo
  2. gosta tekočina, nastala na vnetih ranah; gnoj
SSKJ²
hidrofobíja -e ž (ȋ)
med. bolezenski strah pred vodo: zdravnik je ugotovil prve znake hidrofobije
Pravopis
hidrofobíja -e ž, pojm. (ȋ) |bolezenski strah pred vodo|
SSKJ²
imúnost -i ž (ȗ)
med. odpornost organizma proti določeni okužbi: trajanje imunosti / imunost proti oslovskemu kašlju / naravna imunost nastala zaradi prilagoditve organizma na določen bolezenski mikrob; pridobljena imunost nastala s prestano okužbo ali s cepljenjem; umetna imunost nastala s cepljenjem
Jezikovna
Izbira glagola ob zvezi »letni dopust«: »izrabiti«, »porabiti« ali »koristiti«?

Kateri glagol in posledično tudi samostalnik je najbolj primeren v zvezi z letnim dopustom? Izrabiti/porabiti/koristiti/izkoristiti letni dopust oz. izraba/poraba/koriščenje letnega dopusta. Na primer v zakonodaji se uporablja termin izraba letnega dopusta.

Število zadetkov: 56