Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
díhati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov
1.
kdo/kaj zajemati zrak v pljuča in ga iz njih iztiskati
/Težko/ diha /kot kovaški meh/.
2.
kdo/kaj z odprtimi usti rahlo iztiskati zrak proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Dihala si je v roke.
3.
čustvenostno kdo vdihavati kaj / koliko česa
/Hlastno in z navdušenjem/ je dihala gorski zrak.
4.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj živeti, bivati
Vse, kar diha, se veseli pomladi.
4.1.
kdo/kaj živeti, bivati za koga/kaj
Diha le še za svoje delo in za svoje otroke.
5.
čustvenostno kaj prihajati iz/z/s koga/česa / od kod
Iz fanta je dihalo zadovoljstvo.
6.
čustvenostno kaj prinašati kaj proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Gozd diha prijeten hlad po bližnjih pašnikih.
Celotno geslo Vezljivostni NG
dovzéten-tna -opridevnik
  1. dojemljiv, nagnjen
    • kdo biti dovzeten
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • dovzeten za
  • , dovzeten na
Celotno geslo Vezljivostni G
drgetáti -ám tudi -éčem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj tresti se
Stiskal se je v plašč in drgetal.
2.
čustvenostno kdo biti močno vznemirjen
Vsa drgeta /v strahu, da bi ga našli/.
Celotno geslo Vezljivostni NG
drugáčen-čna -opridevnik
  1. različen, spremenjen
    • kdo/kaj biti drugačen zaradi česa/koga, zakaj
    • , kdo/kaj biti drugačen po čem, kako
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • drugačen od
Celotno geslo Vezljivostni NG
glúh-a -opridevnik
  1. slišno nesposoben
    • kdo biti gluh za/na kaj, kako
    • , kdo biti gluh od česa, kdaj, kako
    • , kdo biti gluh zaradi česa, zakaj
  2. neobčutljiv, nečuten
    • kdo biti gluh iz/od/zaradi česa, zakaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • gluh za
Celotno geslo Vezljivostni G
goréti -ím nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj izginjati, uničevati se v ognju
Suha drva /dobro/ gorijo.
2.
kdo/kaj z izginjanjem, uničevanjem dajati svetlobo
Luč je gorela vso noč.
3.
čustvenostno kdo/kaj biti razgret od bolezni, napora
Otrok ves gori, tako je bolan.
4.
čustvenostno kaj biti, obstajati v veliki meri v/na kom/čem / kje
V njem je gorela strast.
Celotno geslo Vezljivostni G
hrepenéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
kdo/kaj imeti močno željo, hotenje
/Kot še vedno mlad neprestano/ hrepeni (k še nedosegljivim ciljem).
Celotno geslo Vezljivostni G
imenováti -újem dovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj označiti, označevati koga/kaj
Kritik je pisatelja (s kratko oceno) /izčrpno/ imenoval.
2.
kdo/kaj označiti, označevati kaj
To črkovje nekaj imenuje.
Celotno geslo Vezljivostni G
izgíniti -em in zgíniti -em dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj z manjšanjem obsega, intenzivnosti postati neviden, neopazen
Nekatere barve na sliki so izginile.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postati neviden izpred koga/česa / v/na/za kaj / kam / v/na/pri/ob/po čem / za/med/pred kom/čim / kje
Letalo je izginilo v daljavi, za oblaki.
3.
kaj prenehati biti, obstajati
Napetost je izginila.
4.
navadno čustvenostno kdo/kaj neopazno oditi
Sprla se je in izginila.
5.
navadno olepševalno, navadno v 3. osebi kdo/kaj biti ukraden, vzet
(Iz trgovine) je izginila je velika količina blaga.
Celotno geslo Vezljivostni G
izgubíti se -ím se tudi zgubíti se -ím se dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj nepredvideno, neopazno iti, oditi, z manjšanjem obsega, intenzivnosti postati neviden, neopazen
Sam bi se (v nepoznanem mestu) /zlahka/ izgubil.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postati neviden izpred/iz/z/s koga/česa / v/na/za kaj / kam / v/na/pri/ob/po čem / za/med/pred kom/čim / kje
Letalo se je izgubilo v daljavi, za oblaki.
3.
v posplošenem pomenu kaj prenehati biti, obstajati
Napetost se je izgubila.
4.
navadno olepševalno, navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti ukraden, vzet
(Iz trgovine) se je izgubila velika količina blaga.
Celotno geslo Vezljivostni G
iztêči se -têčem se tudi stêči se stêčem se dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kaj prenehati trajati, teči, veljati
Življenje se (ji) je /zaradi bolezni prehitro/ izteklo.
2.
knjižno pogovorno kaj biti speljan iz/z/s/od—do koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/čez/skozi/mimo koga/kaj / a/po/ob/pri kom/čem /med/pod/nad/pred kom/čim / od/do kod / kod
Cesta se /komaj opazno/ izteka pod hribom.
3.
iz matematike kaj iziti se
Deljenje se /lepo/ izteče.
Celotno geslo Vezljivostni G
jádrati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s pomočjo jader premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez/prek koga/kaj / po/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
/Z razpetimi jadri/ jadra k otoku.
2.
kdo gojiti jadranje, ukvarjati se z jadranjem
Že več let jadra.
3.
iz navtike kaj s pomočjo jader premikati se
Jadrajo /po kurzu/.
Celotno geslo Vezljivostni G
kljubováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj namerno drugače delati, biti odporen proti komu/čemu
Okupatorju so kljubovali /brez pomisleka in z vsemi mogočimi sredstvi/.
Celotno geslo Vezljivostni G
kotíti se -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja, navadno v 3. osebi ednine
1.
kaj množiti se od—do česa / sredi česa / v/na čem / med čim / kje / od—do kdaj / kdaj
Vse vrste komarji se kotijo v mlakah.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kaj nastajati
(Tu in v današnjem času) se koti presenetljivo veliko bolezni.
Celotno geslo Vezljivostni G
ležáti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti v vodoravnem položaju
Nekateri so sedeli, drugi ležali.
1.1.
kdo/kaj biti navadno v leže čem položaju zaradi spanja, počitka
Lenuh spet leži (tja do devetih).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti v takem položaju zaradi bolezni
Prehladil se je in leži.
3.
neobčevalno knjižno, čustvenostno kdo/kaj biti pokopan sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za tak počitek
Na tem pokopališču ležijo njegovi predniki.
4.
kaj biti nameščeno na podlagi z daljšo, širšo stranjo
Knjige (na polici) ležijo in stojijo.
5.
kdo/kaj biti, nahajati se sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Polje leži ob glavni cesti.
5.1.
kdo/kaj biti v leže čem položaju sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Za kazen je moral ležati na tleh.
6.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti, obstajati sredi/okoli koga/česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Okoli njiju je ležal opoldanski mir.
7.
kdo/kaj brez koristi biti, zadrževati se sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
V skladišču leži veliko knjig.
7.1.
kaj čakati na primernost uporabe
Meso naj pred uporabo leži en dan.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti v določenem stanju
Leži bolan.
9.
iz geometrije, v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti sredi česa / nasproti čemu / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje
Kot leži nasproti osnovnici.
9.1.
kaj biti privezano oz. zasidrano ob pomolu
Ladja leži v pristanišču.
9.2.
kdo biti med sko kom , letom globoko sklonjen na smuči / nad smučmi
Skakalec leži na smučeh.
Celotno geslo Vezljivostni NG
líst-asamostalnik moškega spola
  1. ploščat del rastline, navadno izrastek iz stebla, veje
    • list česa
  2. ploščat kos česa, navadno papirja, tudi testa, pločevine
    • list česa/koga
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • list za
  • , list z/s
  • , list v
  • , list iz
Celotno geslo Vezljivostni G
môči mórem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol, navadno z nikalnico, navadno v pomožniški vlogi
1.
kdo/kaj nima sposobnosti uresničiti kaj
Ne more gibati z roko.
2.
kdo/kaj ima sposobnost, nima sposobnosti uresničiti kaj zaradi okoliščin
Ne more igrati košarke zaradi poškodb.
3.
kdo/kaj izraža kaj 'razpoloženje, odnos'
Ni mogel gledati njene zadrege.
4.
kdo/kaj izraža domnevo, verjenost obstajanja, dogajanja
To bi moglo biti res.
5.
izpustno kdo/kaj izraža zanikanje odgovornosti, krivde za kaj
Ne morem za to, da nerazločno govorim.
6.
izpustno kdo/kaj izraža sposobnost uresničiti dejanje
Ni mogel do nje.
7.
izpustno kdo/kaj izraža možnost komu/čemu kaj narediti
Nihče ji nič ne more.
Celotno geslo Vezljivostni NG
ôče-étasamostalnik moškega spola
  1. tudi v prenesenem pomenu moška oseba v razmerju do svojega otroka
    • oče koga/česa
  2. začetnik, osnovatelj, ustanovitelj česa
    • oče česa
Celotno geslo Vezljivostni G
odpovédati -povém dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj onemogočiti kaj
/Zaradi spora/ so (mu) odpovedali službo.
2.
kdo/kaj zanikati kaj
/Zaradi spora/ so odpovedali pogodbo.
3.
kdo/kaj preklicati kaj
/Zaradi bolezni v ansamblu/ so odpovedali predstavo.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj onemogočiti komu/čemu kaj
Odpovedali so jim gostoljubje.
5.
kdo/kaj oslabeti
Včasih (mu) /zaradi bolezni/ odpove spomin.
6.
iz finančništva kdo/kaj preklicati kaj
Odpovedal je na odpovedni rok vezano hranilno vlogo.
Celotno geslo Vezljivostni G
odpovédati se -povém se dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj zavestno odreči se komu/čemu
/Zaradi bolezni/ se je odpovedal funkciji.
Število zadetkov: 43