Zadetki iskanja
Pleteršnik
bŕdọ, n. 1) der Hügel, die Anhöhe; veseli ga pisano brdo, Jurč.; pl. brda, die Hügelgegend, Cig., Jes.; — das Vorgebirge, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — 2) der Weberkamm, Mur., Cig., Jan., C., Hip. (Orb.), Kr.; oba sta na eno brdo tkana, beide sind von gleichem Charakter, Z.; brez mendranja ne zleze tkalcu platno na brdo, Jan. (Slovn.); — 3) pl. brda, stroj, s katerim se vrvi pletejo, SlGor.
Pleteršnik
bẹljavína, f. 1) = weiße Wäsche, Brdo (Gor.); — 2) der Splint, Črniče (Goriš.); — 3) coll. Kukuruzschalen, BlKr.; — tudi bẹljȃvina.
Pleteršnik
čèp, čépa, m. 1) der Zapfen; s čepom zatekniti luknjo; pijan kakor čep; — der Zapfen am Wellbaum, Cig.; — in der Mühle das Ende des Nagels im Bodensteine, Cig.; — der Fenster- oder Thürkegel, C.; — der Gewehrpfropf, BlKr.; — 2) der Rebenzapfen: na dve očesi rezana trta, jvzhŠt.; — 3) kratek jarek, napeljan na travnik iz memo tekoče vode, Dict., Brdo (Gor.), Levst. (Rok.); — 4) neka riba: der Rauhbarsch (aspro), Zidani Most-Erj. (Torb.); — 5) der Ueberschuss, der Saldo, Z., Gor.
Pleteršnik
izmẹ̑na, f. 1) die Verwechslung, Cig. (T.); — die Abwechslung: po izmeni, wechselweise (math.), Cig. (T.); zemljo na izmeno pali solnce in pustoši burja, Zv.; — 2) die Ausartung, der Ausbund (im schlimmen Sinne), der Wechselbalg, Cig.; die Unform: izmene in izpake, Hip. (Orb.); kdo bi slutil pod tacimi izmenami (= popačenimi priimki) naše tri rojake? Navr. (Let.); ein Monstrum, Dict.; — der Zwitter, Dol.-M., Brdo (Gor.)-Svet. (Rok.).
Pleteršnik
lopȗtnik, m. 1) der Polterer, Lašče-Levst. (Rok.); — 2) die Fallthür, Cig., pri Fari-Štrek. (LjZv.), Gor.; — das Fallbrett bei Sägemühlen, Brdo (Gor.); — 3) der Hosenlatz, Polj.; — 4) der Kehlkopf: ima glasen l., er spricht sehr laut, Otaleže-Štrek. (LjZv.); einen platzenden Schall bewirken, platzen, Cig.
Pleteršnik
potrẹbováti, -ȗjem, vb. impf. 1) nöthig haben, bedürfen, brauchen; pomoči p.; potrebujem tvojega krsta, Ravn.-Mik.; kaj (česa) potrebuješ? koliko potrebuješ? vse, kar (česar) potrebujem; — 2) verlangen, fordern: p. od koga s kapitalom tudi obresti, Brdo (Gor.)-Svet. (Rok.); dolžnost od nas potrebuje, C.
Pleteršnik
pustóta, f. 1) die Verödung, die Öde: vinograd v pustoti leži, Jsvkr.; zemlja mi pústoto (sliši se nav. "pústota") leži, das Feld liegt brach, ist unbebaut, Brdo (Gor.)-Svet. (Rok.); vinograd pustoto leži, LjZv.; povsod je p., alles ist verheert, Cig.; — 2) ein wüster Acker, ein wüster Ort, Cig., Jan., C.; "pustote so imenovali neobdelana zemljišča, ki neso bila razdeljena med občinarje, nego so po fevdalnem pravu spadala deželnemu knezu", Rut. (Zg. Tolm. 78.); ein verlassenes Bauerngut, Cig.; — ein verlassenes Gebäude, Z.; — ein Nothstall für die Schafe auf Weideplätzen, Cig.; pastirska p., das Hirtenlager, die Nachthütte, Cig.; — das Hauswesen des Auszüglers: na pustoti živim, ich bin ein Auszügler, Svet. (Rok.); — 3) die Schalheit, die Unschmackhaftigkeit, Cig.; — 4) = nadstavek, naklad na panju, Gol.; pustoto narediti = izrojenka, ki je pri plemenjenju matico izgubil, na močnega prvca ali drugca navezniti, Por.
Pleteršnik
rída, f. = rajda: 1) die Wendung, die Krümmung, Mur., Z.; cesta z ridami, eine Zickzackstraße, Mik.; cesta gre v ride, Brdo (Gor.); ride, Serpentinen, Tolm.; — 2) die Reihe, Mur., Cig., Jan.; r. gor, Cig.; — der Zug, die Schar: r. ljudi, vojakov, Cig.; — der Streifen: rida, ki jo je barka delala po morju, Cv.; — 3) sprednji oplen, Notr.; — prim. rajda.
Pleteršnik
bŕdce, n. dem. brdo; 1) kleiner Hügel, Cig., Jan., C.; — 2) das Strickholz, worüber die großen Jagdnetze gestrickt werden, die Rückbank, V.-Cig.
Pleteršnik
məndrȃnje, n. 1) das Treten; brez mendranja ne zleze tkalcu platno na brdo, Jan. (Slovn.); — das Zertreten; — 2) das Schütteln, M.; — 3) kleinschrittiges Gehen, Z.
Pleteršnik
nìz, praep. c. acc. = s, z, von — herab: prišel je niz Krn, niz Srpenico, Podkrnci-Erj. (Torb.); — niz lice solze toči, Ist.-SlN.; niz brdo, bergab, Zora; — v niz (vniz), abwärts, nach unten, Jan., C.
Pleteršnik
ràz, I. praep. c. acc. = z, s c. gen. von — herab, von — weg; Je pa rinčica padla Raz mizo na tla, Npes.-Schein.; raz brdo priti, vom Hügel herabkommen, raz vrh proso nositi, raz drevo pasti, raz mizo vzeti, raz konja pasti, stopiti, Mik.; dere se, ko bi jermene razenj rezali, er schreit, als ob man Riemen von ihm herabschnitte, Mik.; gre meso razenj, ko perje raz starega orla, Mik.; pastirci, tecite raz polje! Mik.; raz sebe = narazen, auseinander, Jarn. (Sadj.); brati raz bukve, Polj.; (napačno c. gen.; raz života, Ravn.; nam. raz tudi: z (s) c. acc.: padel je z mizo, z Belo, z Visoko priti [redkeje: z Visokega], Gor.-Mik. (V. Gr. IV. 441.)); — II. praef. znači 1) ločitev (v raznih obzirih), pos. taka, da se dejanje vrši v razne meri ali na raznih mestih: auseinander-, auf-, entzwei-, zer-; razvezati, razodeti, razkriti, razporočiti, razveljaviti; razgnati, raziti se, razdati, razbiti, raztrgati; — 2) razširitev, razmnožitev, okrepčanje: er-; razbliniti, razvaljati; razbeliti, razgreti, razveseliti, razsrditi; — 3) začetek dejanja: razjokati se; — (pred samostalniki: Ex-: razkralj, nk.).
Število zadetkov: 12
Dostopnost