Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
apatíja -e ž (ȋ)
stanje apatičnega človeka; brezčutnost, topost: pasti v apatijo; prebudil se je iz globoke, popolne apatije; apatija do življenja / politična apatija
Pravopis
apatíja -e ž, pojm. (ȋ) brezčutnost, topost: bolnikova ~; ~ do življenja
Pravopis
blazíran -a -o; bolj ~ (ȋ) poud. |otopel, brezčuten|
blazíranost -i ž, pojm. (ȋ) poud. |otopelost, brezčutnost|
SSKJ²
blaznênje -a s (é)
glagolnik od blazneti: njegova popolna brezčutnost se je mahoma sprevrgla v blaznenje / odnesli so truplo ob joku in blaznenju žensk
Celotno geslo Sinonimni
blaznênje -a s
ekspr. burno izražanje čustevpojmovnik
SINONIMI:
ekspr. norenje
Pravopis
brezčúten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ú; ȗ; ú; ȗ) ~ človek
brezčútnost -i ž, pojm. (ú; ȗ)
SSKJ²
brezčútnost -i ž (ū)
lastnost brezčutnega človeka: neusmiljena brezčutnost ljudi / polastila se ga je brezčutnost; brezčutnost do sreče ali nesreče / histerična brezčutnost kože
Celotno geslo Sinonimni
brezčútnost -i ž
1.
dejstvo, da kdo ne doživlja običajnih, pričakovanih čustev, sočutjapojmovnik
SINONIMI:
brezdušnost, ekspr. led, ekspr. ledenost
2.
stanje človeka, ki je duševno otopel, brez voljepojmovnik
SINONIMI:
Pleteršnik
brezčútnost, f. die Empfindungslosigkeit, Cig., Jan., nk.; die Gefühllosigkeit, Cig., Jan., nk.
SSKJ²
brezvóljnost -i ž (ọ́)
knjiž. stanje brez volje, hotenja: zaradi utrujenosti se je pogreznil v brezčutnost in brezvoljnost
 
psiht. bolezensko pomanjkanje volje
SSKJ²
léd -ú tudi -a m (ẹ̑)
1. voda v trdnem stanju: led se dela, taja; dati v kozarec košček ledu; njena zadržanost se je tajala kakor led na soncu; noge imam kot led zelo hladne; ta človek je hladen kot led; roka je mrzla kot led / ledeniški led; umetni led; večni led ki stalno pokriva površje zemlje / ekspr., z oslabljenim pomenom led nezaupanja se je začel počasi tajati; pren., ekspr. po letu 1848 se je na Slovenskem začel tajati led
// ledena ploskev, plast: led je še pretanek, da bi nas držal; led se lomi, poka; led na jezeru se je udrl; prebil je led, da bi lovil ribe; na ledu mu je spodrsnilo; drsati se po ledu; pokrit z ledom; debel, gladek, tanek led / hokej na ledu; plesna revija na ledu / mn., knjiž. previsni ledovi
2. knjiž., ekspr. brezčutnost, velika hladnost: v njegovih prsih je led; led srca
● 
ekspr. led je bil prebit začetne težave, ovire so bile odpravljene; pog. deni steklenico piva na led v posodo, prostor z ledom, da se ohladi; knjiž., ekspr. črni oblaki nosijo pogubni led točo; ekspr. iti (komu) na led dati se prevarati, ukaniti; ekspr. speljati koga na led prevarati, ukaniti ga; knjiž., ekspr. ekspedicija je bila izgubljena v snegu in ledu v pokrajini, pokriti s snegom in ledom; (imeti) na jeziku med, v srcu led delati se prijaznega, v resnici pa biti hladen, nenaklonjen; sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi okoli 24. februarja se vreme navadno spremeni iz zimskega v zgodnjepomladno ali obratno; preg. osel gre samo enkrat na led celo ne preveč pameten človek je po slabi izkušnji previden
♦ 
gastr. led zmes sladkorja in drugih primesi za oblivanje peciva; glazura; šport. jadranje na ledu šport, pri katerem se s posebnimi jadrnicami drsi po ledu; teh. suhi led ogljikov dioksid v trdnem stanju
Pravopis
lédtudi léd -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; mn., neobč. -ôvi -ôv snov. (ẹ̑ ȗ; ẹ̑) ~ poka, se taja; drsati se po ~u; hokej na ~u; neobč. previsni ~ovi; poud.: ~ nezaupanja se je začel tajati |Nezaupanje je začelo izginjati|; speljati koga na ~ |prevarati, ukaniti ga|; ~ srca |brezčutnost, velika hladnost|
SSKJ²
ledénost -i ž (ẹ̑)
knjiž., ekspr. brezčutnost, velika hladnost: ledenost v njegovih besedah
SSKJ²
mrtvíca -e ž (í)
1. knjiž. duševna otopelost, nedejavnost, mrtvilo: ljudje so se vdajali mrtvici; zbuditi koga iz mrtvice
// neobčutljivost, brezčutnost: mrtvica roke / premrlo telo in ude je prevzela mrtvica
// med. bolezenska zaspanost: bil je v mrtvici; nastopanje mrtvice pri možganskem vnetju
2. čeb. mrtva čebela v panju, zlasti pri prezimovanju, zastrupitvi, zadušitvi: delavke odstranijo mrtvice; število mrtvic se je povečalo
3. agr. spodnja plast zemlje brez humusa in živih organizmov: ločiti pri izkopavanju plodno zemljo in mrtvico / dati v posodo pri sajenju nekaj živice in nekaj mrtvice
4. struga ali rokav reke s stoječo vodo: loviti ribe v mrtvicah; navesti morebitna imena mrtvic in mlak
SSKJ²
mrtvíčnost -i ž (ī)
1. knjiž. duševna otopelost, ravnodušnost, nedejavnost: dvigniti se iz zagrenjene mrtvičnosti; mrtvičnost družbe
2. med. neobčutljivost, brezčutnost: zastrupitev je poleg mrtvičnosti povzročila še bljuvanje
SSKJ²
pôlprodúkt -a [pou̯produktm (ȏ-ȗ)
polizdelek: izvažati polprodukte / publ. odklanjati površnost, brezčutnost in druge polprodukte civilizacije slabe, negativne značilnosti
Število zadetkov: 16