Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
búčen búčna búčno pridevnik [búčən]
    1. ki je zelo glasen, hrupen
      1.1. ki proizvaja, oddaja zelo glasen zvok, hrup
      1.2. ki ga spremlja zelo glasen zvok, hrup
ETIMOLOGIJA: ↑bučati
SSKJ²
búčen1 -čna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na bučo: bučne pečke; bučno seme / bučno olje olje iz bučnih semen
SSKJ²
búčen2 -čna -o prid. (ú ū)
1. zelo glasen: bučni glasovi trobent; ko je vstopil, ga je pozdravil bučen smeh; godba postaja vedno bolj bučna
// poln hrupa: bučno slavje; mesto je precej bučno; pren. bučno življenje
2. ki mnogo, hrupno govori: kadar spije nekaj kozarcev, je vselej bučen
    búčno prisl.:
    orgle so se bučno oglasile; dekleta se bučno smejejo
Pleteršnik
búčən 1., -čna, adj. Kürbis-, bučno seme.
Pleteršnik
búčən 2., -čna, adj. laut lärmend: društvo postaja bučno, Zv.
Celotno geslo eSSKJ
búčni búčna búčno pridevnik [búčni] STALNE ZVEZE: bučno olje
ETIMOLOGIJA: ↑buča
Celotno geslo eSSKJ
búčnica búčnice samostalnik ženskega spola [búčnica]
    1. navadno v množini bučno seme, navadno užitno
    2. kulturna rastlina s plazečim se steblom, zvezdastimi cvetovi in trebušastimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbitaceae; SINONIMI: iz botanike bučevka
FRAZEOLOGIJA: prodajati bučnice (komu)
ETIMOLOGIJA: ↑buča
SSKJ²
búčnica -e ž (ȗ)
bučno seme: luščiti bučnice; jedrca bučnic
♦ bot. bučnice rastline s poleglim ali plezajočim steblom in zvezdastimi cveti, Cucurbitaceae
Celotno geslo Kostelski
bučnica ► ˈbüːčėnca -e ž
Celotno geslo eSSKJ
búčno prislov [búčno]
    1. takó, da je zelo glasno, hrupno
      1.1. takó, da pritegne pozornost, zanimanje javnosti
ETIMOLOGIJA: ↑bučen
Pravopis
búčno nač. prisl. -ej(š)e (ú; ú) ~ se smejati
Celotno geslo Sinonimni
búčno nač. prisl.
izraža, da se kaj dogaja, poteka tako, da dosega izjemno visoko stopnjo glasnosti
SINONIMI:
na ves glas, ekspr. gromko, ekspr. gromovito
GLEJ ŠE SINONIM: glasno1, hrupno1, hrupno2
Celotno geslo Frazemi
čebelnják Frazemi s sestavino čebelnják:
bíti kot v čebelnjáku, šuméti kot v čebelnjáku, vréti kot v čebelnjáku
SSKJ²
dvojíti1 -ím nedov. (ī í)
1. tekst. združevati dva ali več pramenov v skupen pramen: nit v predilnici dvojijo, da postane močnejša; trdnost preje povečamo, če jo dvojimo
2. zastar. množiti, večati1: bučno navijanje gledalcev mu je dvojilo moči
3. zastar. razdvajati, cepiti: takšne izjave samo dvojijo množico
Celotno geslo Vezljivostni G
fantováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo udeleževati se družabnega življenja fantov na vasi
Še pred leti je /veliko/ fantoval.
Celotno geslo eSSKJ
katárzični katárzična katárzično pridevnik [katárzični]
    2. v obliki katarzičen, ekspresivno ki sproži, povzroči notranjo preobrazbo, sprostitev čustvene napetosti ob globokem doživetju, pretresljivem dogajanju, dogodku
      2.1. v obliki katarzičen, ekspresivno ki kaže, izraža notranjo preobrazbo, sprostitev čustvene napetosti ob globokem doživetju, pretresljivem dogajanju, dogodku
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. katharsisch, glej ↑katarza
SSKJ²
koščíca -e ž (í)
1. manjšalnica od kost: ptič ima drobne koščice / ribja koščica se mu je zataknila v grlu
2. osrednji oleseneli del koščičastega plodu, sadu: breskova, slivova koščica / sadne koščice
3. nar. prekmursko bučno seme: nepozabni so bili zimski večeri z luščenjem koščic
● ekspr. njeni prsti so same koščice so zelo suhi; ekspr. rad bi mu koščice potipal, pretresel rad bi ga zelo pretepel
♦ anat. slušne koščice koščice v srednjem ušesu, ki prenašajo tresljaje z bobniča v notranje uho; bot. koščica močvirska ali vodna rastlina s pernato deljenimi listi in belimi cveti v kobulih, Sium
Celotno geslo Frazemi
kôtel Frazemi s sestavino kôtel:
bíti [vróče] kot v kôtlu, vréti kot v kôtlu, zavréti kot v kôtlu
Celotno geslo Frazemi
kóža Frazemi s sestavino kóža:
báti se za svôjo kóžo, bíti krváv pod kóžo, bíti v dôbri kóži, bíti v kóži kóga, bíti v slábi kóži, dobíti kúrjo kóžo, dôbro se počútiti v svôji kóži, doživéti kàj na lástni kóži, dragó prodáti svôjo kóžo, dréti se, kot bi dajáli kóga iz kóže, držáti se [kóga/čésa] kot klòp [kóže], iméti debélo kóžo, iméti kóžo debélo kot slòn, iméti kúrjo kóžo, iméti slônjo kóžo, iméti slônovo kóžo, iméti tŕdo kóžo, izkúsiti kàj na lástni kóži, kómu je kàj písano na kóžo, kričati, kot bi dajáli kóga iz kóže, kúrja kóža, móker do kóže, na lástni kóži, ne bíti v dôbri kóži, ne môči iz kóže kóga, ne môči iz [svôje] kóže, ne počútiti se dôbro v svôji kóži, ne počútiti se nàjbólje v svôji kóži, nosíti svôjo kóžo napródaj, občútiti kàj na lástni kóži, odnêsti célo kóžo, odnêsti zdrávo kóžo, oskúbsti kóga do kóže, preizkúsiti kàj na lástni kóži, premóčen do kóže, premočíti do kóže, prepričati se na lástni kóži, reševáti svôjo kóžo, rešiti svôjo kóžo, s kóžo in kostmí, sáma kóst in kóža je kóga, skočíti iz kóže, slabó se počútiti v svôji kóži, trésti se za svôjo kóžo, vólk v óvčji kóži, vpíti, kot bi dajáli kóga iz kóže, zlésti pod kóžo [kómu]
SSKJ²
lupáč1 -a m (á)
nar. vzhodno kdor lušči (bučno seme): ker je bil pridelek bučnic dober, je prišlo zvečer veliko lupačev / lupači koruze ličkarji
Število zadetkov: 41