Fran/iskanje/budalo

SSKJ²

budálo -a s (á)
ekspr. omejen, neumen človek: fant je pravo budalo / kot psovka ti budalo budalasto

Pravopis

budálo -a s (á) slabš. |neumen, omejen človek|

Celotno geslo Sinonimni

budálo -a s

GLEJ SINONIM: neumen1, neumnež

Celotno geslo Etimološki

budálo -a s

Pleteršnik

búdalọ 1., n. der Dummkopf, der Tölpel, Cig., Met.; tudi budálọ; — prim. hs. budalo (vok. od budala); iz tur. budala, Mik. (Et.).

Pleteršnik

bȗdalọ 2., n. der Pfuscher (kdor le buda in nič ne opravi), C.; — prim. bodalo 2).

Prekmurski

bùdalo -a s omejen, neumen človek: Bohó; budallo, bukfesz KOJ 1833, 152

Celotno geslo Pohlin

budalo [bȗdalo] (bodalo2) samostalnik srednjega spola

kdor dobro vidi samo bližnje predmete, kratkoviden človek

Celotno geslo Hipolit

budalo samostalnik srednjega spola

Zadrečki

budalo s

Fran