Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

antvelja
Celotno geslo ePravopis
Celje
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Celja samostalnik srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v Sloveniji
v prenesenem pomenu športni klub iz Celja
IZGOVOR: [cêlje], rodilnik [cêlja]
BESEDOTVORJE: Celjan, Celjanka, Celjanov, Celjankin, celjski
PRIMERJAJ: Zlatarna Celje
cvetličárstvo cvetličárstva samostalnik srednjega spola [cvetličárstvo]
    1. dejavnost, ki se ukvarja s prodajo, vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah
      1.1. izobraževanje, izobraževalni program o tej dejavnosti
ETIMOLOGIJA: cvetličar
Pravopis
Čréšnjice -ic ž mn., zem. i. (ẹ̑) |pri Celju|: v ~ah
čréšnjiški -a -o (ẹ̑)
Čréšnjičan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Čréšnjičanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Celotno geslo Frazemi
dán Frazemi s sestavino dán:
bíti junák dnéva, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čŕn dán, čŕni dnévi, dán in nóč, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, dnévi so štéti kómu/čému, dóber dán, doživéti čŕn dán, gospódov dán, govoríti tjà v èn dán, govoríti tjà v trí dní, govorjênje tjà v trí dní, iméti dóber dán, iméti slàb dán, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti vsák dán nedéljo, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], iz dnéva v dán, jásno kot béli dán, junák dnéva, kàkor dán in nóč, [kàr] v trí dní, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], kózji dnévi, léto in dán, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, nóč in dán, postáti junák dnéva, preživéti iz dnéva v dán, príti na dán, príti s právo bárvo na dán, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, štéti dnéve, tjà v trí dní, [vsè] svôje žíve dní, zaglédati béli dán, živéti iz dnéva v dán, živéti tjà v èn dán, življênje iz dnéva v dán
Pleteršnik
dȃnica 2., f. = danka, pri Celju-C.
Celotno geslo Frazemi
formálnost Frazemi s sestavino formálnost:
čísta formálnost, gôla formálnost
Celotno geslo ePravopis
Gospodov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gospodova Gospodovo pridevnik
Božji
IZGOVOR: [gospódou̯], ženski spol [gospódova], srednji spol [gospódovo]
ZVEZE: Gospodov vinograd, delavec v Gospodovem vinogradu, Gospodov dan, Gospodovo razglašenje, leto Gospodovo
PRIMERJAJ: A. D.
gravúra gravúre samostalnik ženskega spola [gravúra]
    1. likovna tehnika, pri kateri se podobe, vzorce vrezuje v tršo podlago, navadno leseno, kovinsko, kamnito
      1.1. likovno delo, ki nastane z uporabo te tehnike
    2. kar nastane z vrezovanjem črk, podob v tršo podlago
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Gravur, latinizirane oblike h Gravüre, prevzeto iz frc. gravure iz gravirati
Jezikovna
Izvor imena »Mengore«

Gora Mengore pri Tolminu me že nekaj časa muči s svojim imenom. Spraševal sem po Turističnih agencijah tam okoli in sem dobil razlago za izvor tega imena v besedni zvezi 'med goram', kar pa me ni prepričalo. In spomnil sem se na Menino planino, iz katere bi lahko dobil kakšen namig (npr. Menina gora). Poklical sem agencijo v Celju in prejel odgovor, da se je planina prvotno imenovala Menišna gora, ker so na njej menihi benedektinci zgradili cerkev, z opustitvijo š-ja, je nastala Menina. Zelo razumljivo in logično.Torej Mengore nimajo nič z Menino (za kar sem sklepal, da bi bilo lahko tudi lastno ime.) Kaj vi menite o imenu Mengore?

Jezikovna
Izvor priimka »Delčnjak«

Na Vas se obračam s posebno prošnjo. Zelo vesela bom, če mi boste lahko pomagali.   Ali ste se morda kdaj dotaknili izvora priimka Delčnjak. Po podatkih SURS nas je trenutno le 38 nosilcev tega priimka v Sloveniji.   Število oseb s priimkom Delčnjak: 38 Med vsemi priimki je priimek Delčnjak po pogostnosti uvrščen na 9010. mesto. Po ustnem izročilu naših starejših sorodnikov, izvira naš priimek s Češke. Baje naj bi pred mnogimi leti nekdo s tem priimkom kot potujoči tkalec tekstila prišel s Češke v kraj Ruše pri Mariboru. Ker so v tistih časih tkali po domovih, je ta naš prednik Delčnjak, prišel tudi v vas Trnovlje pri Socki pri Novi Cerkvi. Tam mu je bilo tako všeč, da je tam kupil posestvo. Delčnjakovi tam živijo še danes.   Verjetno se je začetni priimek Delčnjak takrat zapisoval drugače, morda kot DELCHNAK, DELCHNIK ...   Zagotovo pa se je priimek Delčnjak v tej obliki zapisa enako kot danes zapisoval že leta 1929, iz časa ko obstaja poročni list mojega dedka in babice.

Pravopis
Jávorje2 -a s, zem. i. (á) |pri Celju|: v ~u
jávorški -a -o (á)
Jávorčan -a m, preb. i. (á)
Jávorčanka -e ž, preb. i. (á)
Jezikovna
Je bolje »provincijski ali provincialni arhiv«?

Pri pripravi doktorske disertacije o kapucinski arhitekturi sem naletela na problem: Nekdanja Štajerska kapucinska provinca je obsegala ozemlje Notranje Avstrije. Njen arhiv je bil nazadnje v Celju. Ali je bil tam provincijski ali provincialni arhiv nekdanje Štajerske kapucinske province?

Celotno geslo Frazemi
jéza Frazemi s sestavino jéza:
bíti hítre jéze, bíti nágle jéze, bléd od jéze, kúhati jézo [na kóga/kàj], peníti se od jéze, píhati od jéze, pozelenéti od jéze, prebledéti od jéze, rdèč od jéze, strésati jézo na kóga/kàj, strésti jézo na kóga/kàj, zardéti od jéze, zelèn od jéze, zelenéti od jéze
judoistka judoistke samostalnik ženskega spola [judoístka] in [džudoístka]
    športnica, ki se ukvarja z judom
ETIMOLOGIJA: judoist
Celotno geslo ePravopis
Jupiter
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Jupitra samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, religijsko ime
rimski bog svetlobe in neba
IZGOVOR: [júpitər], rodilnik [júpitra]
BESEDOTVORJE: Jupitrov
Jezikovna
Kaj pomeni, če nekdo »dela agadir«?

Vprašanje

Glede na to da so bili naši predniki v preteklosti veliko časa pod nemško govorečo vladavino, pri večini neslovenskih besed takoj pomislim, da so nemškega izvora, kar preverim v nemškem slovarju in s tem se moji sumi potrdijo. Toda pri besedi agadir se je zapletlo, tako da sem že razmišljal, če ni beseda francoskega izvora, morda je celo narečna? V Savinjski dolini pravimo, da nekdo dela agadir, če dela nered. Prosim vas za pojasnilo, od kod izvira beseda in kaj res pomeni.

kóderkóli; in kóder kóli prislov [kódərkóli]
    1. navadno v zvezi od koderkoli izraža poljubnost, neomejenost prostora, po katerem se kaj premika, pomika ali na katerem se kaj dogaja ali kaj je
    2. navadno v zvezi od koderkoli, kot veznik izraža poljuben, neomejen prostor, po katerem se kaj premika, pomika ali na katerem se kaj dogaja ali kaj je
ETIMOLOGIJA: koder koli
Celotno geslo ePravopis
komedijant
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
komedijanta samostalnik moškega spola
igralec, komik
IZGOVOR: [komedijánt], rodilnik [komedijánta]
BESEDOTVORJE: komedijantov
ZVEZE: žlahtni komedijant
Celotno geslo ePravopis
komedijantka
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
komedijantke samostalnik ženskega spola
igralka, komičarka
IZGOVOR: [komedijántka], rodilnik [komedijántke]
BESEDOTVORJE: komedijantkin
ZVEZE: žlahtna komedijantka
Število zadetkov: 45