- ki je v zvezi z babicami 2. ali babištvom
Zadetki iskanja
- 1. veda o bogu, njegovem dojemanju in stvareh, bitjih v odnosu do njega, zlasti v monoteizmu; SINONIMI: teologija
- 1.1. študij te vede, navadno za bodoče duhovnike
- 1.2. fakulteta za poučevanje te vede
- 1.4. duhovniški poklic
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz stcslov. bogoslovьje, iz ↑bog + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
nanašajoč se na naselje Gospa Sveta pri Celovcu: gosposvetska cerkev / Gosposvetsko polje
1. sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov; slovnica: vsak jezik ima svojo gramatiko; gramatika angleškega, slovenskega jezika; pren., publ. režiser obvlada filmsko gramatiko
// veda o tem: gramatika in stilistika; primerjalna gramatika slovanskih jezikov / gramatika za peti razred učbenik slovnice
♦ jezikosl. deskriptivna gramatika ki prikazuje jezikovne pojave na eni stopnji razvoja; historična gramatika ki prikazuje jezikovne pojave z razvojnega vidika
2. do 1848 prvi štirje razredi šestletne gimnazije: gramatiko je obiskoval v Celovcu
// tretji razred te gimnazije: prvi dve leti je bil odličnjak, v gramatiki pa ne
1. knjiž. humanost, humanizem: ideal humanitete, svetovnega miru in spoštovanja človeka
2. do 1848 zadnja dva razreda šestletne gimnazije: profesor humanitete v Celovcu
1. ekspr. rabelj, krvnik: biriči in krvavci
// krvav, ranjen človek: vklenjeni krvavec
2. nar. koroško govedo, ki krvavo mokri: bil je priča, da je vol krvavec (Prežihov)
● slabš. obtoženec na procesu proti delavskim voditeljem, ki so pozivali na nasilno spremembo družbenega sistema, v Celovcu leta 1884
♦ bot. šentjanževka; min. hematit
1. v stari Avstriji osnovna šola v glavnih mestih dežel z obsežnim, popolnim učnim programom: končati, obiskovati normalko; normalka v Celovcu, Ljubljani
2. šola za poklicno usposabljanje učiteljev:
- strokovno zborovanje, sestanek
- simpozij koga/česa
- , simpozij o čem/kom
- , simpozij v/na čem, kje, kako
- , simpozij za kaj/koga
- , simpozij s čim
manjšalnica od tiskarna: imeli so preprosto tiskarnico
// star. tiskarna: ustanovitev tiskarnice v Celovcu
V zadnji Delovi prilogi Svet kapitala novinarka Pija Kapitanovič piše o tem, kako so Jugoslovani hodili nakupovat v Trst. Mimogrede omeni še Udine in udinski sporazum. Udine bi še nekako požrla, ampak udinski sporazum me je pa močno zbodel. V moji maloobmejni prepustnici je nekoč pisalo Videmski sporazum in doslej sem živela v veri, da je to edino ime tega sporazuma. Sprašujem se, kje je meja slovenjenja tujih krajevnih imen. Za glavna mesta je jasno. Pišemo Rim, Pariz, Bruselj itd, ne pa Roma, Paris, Bruxelles. Tudi večja zamejska mesta so poslovenjena – Trst, Gorica, Celovec, Beljak. Tudi za nekatere manjše kraje se mi zdi raba ustaljena. Ponavadi rečemo Opčine in ne Villa Opicina. Vas Dolina pri Trstu je običajno Dolina in ne San Dorligo della Valle. Tudi Pliberk ni Bleiburg. Za nekatere druge kraje pa se čedalje bolj uveljavlja tuje poimenovanje: Udine namesto Videm, Monfalcone namesto Tržič, Grado namesto Gradež. Kaj svetujete vi?
Je pravilno oboje?
To je zapisano v 5. poglavju v 4. odstavku v 3. vrstici. (Kot podredni stavčni člen - prisl. dol. kraja, kot je npr.: Živim v Avstriji v Celovcu.)
To je zapisano v 5. poglavju, v 4. odstavku, v 3. vrstici. (Kot pojasnjevanje: To je zapisano v 5. poglavju, in sicer v 4. odstavku, to je v 3. vrstici.)