Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
bábiški bábiška bábiško pridevnik [bábiški] ETIMOLOGIJA: ↑babica
Celotno geslo eSSKJ
bogoslôvje bogoslôvja samostalnik srednjega spola [bogoslôu̯je]
    1. veda o bogu, njegovem dojemanju in stvareh, bitjih v odnosu do njega, zlasti v monoteizmu; SINONIMI: teologija
      1.1. študij te vede, navadno za bodoče duhovnike
      1.2. fakulteta za poučevanje te vede
      1.4. duhovniški poklic
STALNE ZVEZE: osnovno bogoslovje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz stcslov. bogoslovьje, iz ↑bog + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
Celotno geslo ePravopis
Celovec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Celovca samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj na avstrijskem Koroškem
v prenesenem pomenu športni klub iz Celovca
IZGOVOR: [celôvǝc], rodilnik [celôu̯ca]
BESEDOTVORJE: Celovčan, Celovčanka, Celovčanov, Celovčankin, celovški
SSKJ²
gosposvétski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na naselje Gospa Sveta pri Celovcu: gosposvetska cerkev / Gosposvetsko polje
SSKJ²
gramátika -e ž (á)
1. sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov; slovnica: vsak jezik ima svojo gramatiko; gramatika angleškega, slovenskega jezika; pren., publ. režiser obvlada filmsko gramatiko
// veda o tem: gramatika in stilistika; primerjalna gramatika slovanskih jezikov / gramatika za peti razred učbenik slovnice
♦ jezikosl. deskriptivna gramatika ki prikazuje jezikovne pojave na eni stopnji razvoja; historična gramatika ki prikazuje jezikovne pojave z razvojnega vidika
2. do 1848 prvi štirje razredi šestletne gimnazije: gramatiko je obiskoval v Celovcu
// tretji razred te gimnazije: prvi dve leti je bil odličnjak, v gramatiki pa ne
SSKJ²
humanitéta -e ž (ẹ̑)
1. knjiž. humanost, humanizem: ideal humanitete, svetovnega miru in spoštovanja človeka
2. do 1848 zadnja dva razreda šestletne gimnazije: profesor humanitete v Celovcu
Celotno geslo Frazemi
igráča Frazemi s sestavino igráča:
bíti igráča [kóga/čésa], bíti igráča v rôkah kóga/čésa, biti [kot] igráča [kómu kàj], kàj ni igráča [kómu], ne biti igráča kómu kàj, ne bíti igráča v rôkah kóga/čésa, postáti igráča [kómu kàj], postáti igráča v rôkah kóga/čésa
SSKJ²
krvávec -vca m (ȃ)
1. ekspr. rabelj, krvnik: biriči in krvavci
// krvav, ranjen človek: vklenjeni krvavec
2. nar. koroško govedo, ki krvavo mokri: bil je priča, da je vol krvavec (Prežihov)
● slabš. obtoženec na procesu proti delavskim voditeljem, ki so pozivali na nasilno spremembo družbenega sistema, v Celovcu leta 1884
♦ bot. šentjanževka; min. hematit
Celotno geslo ePravopis
Mohorjeva družba
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Mohorjeve družbe samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
založba
IZGOVOR: [mohôrjeva drúžba], rodilnik [mohôrjeve drúžbe]
SSKJ²
normálka -e ž (ȃ)
1. v stari Avstriji osnovna šola v glavnih mestih dežel z obsežnim, popolnim učnim programom: končati, obiskovati normalko; normalka v Celovcu, Ljubljani
2. šola za poklicno usposabljanje učiteljev:
Celotno geslo Vezljivostni NG
simpózij-asamostalnik moškega spola
  1. strokovno zborovanje, sestanek
    • simpozij koga/česa
    • , simpozij o čem/kom
    • , simpozij v/na čem, kje, kako
    • , simpozij za kaj/koga
    • , simpozij s čim
SSKJ²
tiskárnica -e ž (ȃ)
manjšalnica od tiskarna: imeli so preprosto tiskarnico
// star. tiskarna: ustanovitev tiskarnice v Celovcu
Jezikovna
Udine ali Videm?

V zadnji Delovi prilogi Svet kapitala novinarka Pija Kapitanovič piše o tem, kako so Jugoslovani hodili nakupovat v Trst. Mimogrede omeni še Udine in udinski sporazum. Udine bi še nekako požrla, ampak udinski sporazum me je pa močno zbodel. V moji maloobmejni prepustnici je nekoč pisalo Videmski sporazum in doslej sem živela v veri, da je to edino ime tega sporazuma. Sprašujem se, kje je meja slovenjenja tujih krajevnih imen. Za glavna mesta je jasno. Pišemo Rim, Pariz, Bruselj itd, ne pa Roma, Paris, Bruxelles. Tudi večja zamejska mesta so poslovenjena – Trst, Gorica, Celovec, Beljak. Tudi za nekatere manjše kraje se mi zdi raba ustaljena. Ponavadi rečemo Opčine in ne Villa Opicina. Vas Dolina pri Trstu je običajno Dolina in ne San Dorligo della Valle. Tudi Pliberk ni Bleiburg. Za nekatere druge kraje pa se čedalje bolj uveljavlja tuje poimenovanje: Udine namesto Videm, Monfalcone namesto Tržič, Grado namesto Gradež. Kaj svetujete vi?

Celotno geslo ePravopis
ust.
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
okrajšava
ustanovljen
Jezikovna
Vejica pri poglavjih, odstavkih ...

Je pravilno oboje?

To je zapisano v 5. poglavju v 4. odstavku v 3. vrstici. (Kot podredni stavčni člen - prisl. dol. kraja, kot je npr.: Živim v Avstriji v Celovcu.)

To je zapisano v 5. poglavju, v 4. odstavku, v 3. vrstici. (Kot pojasnjevanje: To je zapisano v 5. poglavju, in sicer v 4. odstavku, to je v 3. vrstici.)

Število zadetkov: 15