Zadetki iskanja
bíti glávni adút, bíti močán adút, držáti vsè adúte v rôkah, iméti močán adút [v rôkah], iméti svôje adúte, iméti vsè adúte v rôkah, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izgubíti zádnji adút, izigráti svôje adúte, izkorístiti [vsè] svôje adúte, [kot] glávni adút, močán adút, nàjmočnéjši adút, potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút, razkríti [vsè] svôje adúte, skríti svôje adúte, skrívati svôje adúte, uporábiti [kàj] [kot] zádnji adút, vréči šè zádnji adút, zádnji adút, zaigráti svôje adúte
- dejavnost, ki se ukvarja z vzpenjanjem na visoke vrhove zlasti po nezavarovanih, neoznačenih smereh
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinismus, it. alpinismo, glej ↑alpinist
aneksionístični -a -o [ijo] (í) ~ cilj
aneksionístičnost -i [ijo] ž, pojm. (í)
- stanje, občutje koga, da ne čuti potrebe po spolnih odnosih
ETIMOLOGIJA: ↑balet
Pozdravljeni, prosim za razlago besednega reda ob vezniku ampak v povezavi s stavo naslonskega niza. Denimo v primeru: Želela sva priti na cilj, ...
- ampak prehitro sva se utrudila
- ampak sva se prehitro utrudila
Katera oblika je bolj knjižna, katera bolj pogovorna - ali pa sta nemara v knjižnem jeziku sprejemljivi obe?
- 1. potovanje s kolesom, opremljenim z nosilci za prtljago SINONIMI: kolovratenje
- 1.1 kot pridevnik ki je z zvezi s takim potovanjem
- 1. univerzalna kozmična energija, ki jo ima, oddaja organizem
- 1.1. metoda dopolnilnega zdravljenja, ki temelji na vzpostavljanju energijskega ravnovesja v telesu, zlasti z dotiki, približevanjem rok
- 2. iz energetike energenti, pridobljeni iz organskih materialov zlasti rastlinskega izvora
1. nanašajoč se na življenje organizmov: biološki učinek rentgenskih žarkov; oslabljena biološka odpornost ljudi; biološka potreba; biološko ravnotežje; biološka pestrost, raznolikost, raznovrstnost / biološka vrednost beljakovin / biološki proces; biološko stanje, dogajanje / biološki oče; biološki starši; biološka mati; biološke sledi / biološka obdelava odpadkov; biološko čiščenje / biološko orožje pri katerem mikroorganizmi povzročajo množična obolenja, smrt
// nanašajoč se na biologe ali biologijo: biološki inštitut; varuh biološke zbirke
2. pri katerem se uporabljajo samo naravni in naravi prijazni postopki in materiali; ekološki: biološko kmetovanje / biološka pridelava, predelava
// ki je pridelan, predelan na tak način: biološki izdelek, pridelek; cilj zakona je podpora biološki hrani; biološko živilo
- biolóško prisl.:
posledice utegnejo biološko prizadeti prihodnje generacije; biološko pridelana, primerna hrana
blížji -a -e (ȋ) izbrati ~ cilj; bližji komu/čemu biti ~ materi kot očetu
nàjblížji -ega in nájblížji -ega m, člov. (ȁí; ȃí) izdati svoje ~e
blížjost -i ž, pojm. (ȋ)
blízkost -i ž, pojm. (í) neobč. čustvena, duhovna sorodnost
I. z rodilnikom
- 1. izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava
- 2. izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava
- 3. izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
- 4. izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj
II. z dajalnikom
- 1. izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava
- 2. izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava
- 3. izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
- 3.1. izraža vrednost česa zaradi (načrtovane) razumljivosti, dostopnosti
- 4. izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj
knjiž. komur je iskanje boga življenjski cilj: izpovedi bogoiskatelja
// filoz. pripadnik religiozno-filozofske smeri med ruskim izobraženstvom v začetku 20. stoletja:
knjiž. iskanje boga kot življenjski cilj: bogoiskateljstvo ga je zaposlovalo vse življenje
// filoz. religiozno-filozofska smer med ruskim izobraženstvom v začetku 20. stoletja:
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 27
- Naslednja »