bíoinženíring -a [bijoinženiring-] m (ȋ-ȋ)
uporaba inženirsko-tehnoloških postopkov v biosistemskih vedah: podjetje za bioinženiring; Končni cilj regenerativne terapije je razvoj povsem funkcionalnih organov ob pomoči bioinženiringa, s katerim bi lahko nadomestili izgubljene ali poškodovane organe E ← agl. bioengineering iz ↑bío… + (↑)inženíring
Zadetki iskanja
SNB
SNB
cíljani -a -o prid. (í)
ki ima točno določen cilj, namen; ciljni (1), tarčni (1): ciljani ukrepi; ciljano oglaševanje; Čezmerna in ne dovolj ciljana uporaba antibiotikov vodi do povečane odpornosti bakterij E (↑)cíljati
ki ima točno določen cilj, namen; ciljni (1), tarčni (1): ciljani ukrepi; ciljano oglaševanje; Čezmerna in ne dovolj ciljana uporaba antibiotikov vodi do povečane odpornosti bakterij E (↑)cíljati
SNB
cíljniSSKJ -a -o prid. (ȋ)
1. ki ima točno določen cilj, namen; ciljani, tarčni (1): ciljni raziskovalni program; ciljne raziskave; temeljna ciljna izhodišča; Nenavadna je bila tudi lanskoletna ponovitev ciljnega razpisa za izbor predstavnika na Beneškem bienalu
2. na katerega je usmerjeno določeno delovanje: ciljna oseba; ciljna skupina; Po odpravljenem izpadu izvornega strežnika izvedemo obnavljanje datotek v izvornem strežniku iz ciljnega strežnika
3. ki je postavljen, določen kot cilj kakega prizadevanja: ciljni kraj potovanja; ciljna cena za mleko; ciljna vrednost stroškov; Smo zgolj tranzitna ali tudi ciljna država? To vprašanje se vsiljuje ob vse večjem pritisku prebežnikov na naše meje E (↑)cílj
1. ki ima točno določen cilj, namen; ciljani, tarčni (1): ciljni raziskovalni program; ciljne raziskave; temeljna ciljna izhodišča; Nenavadna je bila tudi lanskoletna ponovitev ciljnega razpisa za izbor predstavnika na Beneškem bienalu
2. na katerega je usmerjeno določeno delovanje: ciljna oseba; ciljna skupina; Po odpravljenem izpadu izvornega strežnika izvedemo obnavljanje datotek v izvornem strežniku iz ciljnega strežnika
3. ki je postavljen, določen kot cilj kakega prizadevanja: ciljni kraj potovanja; ciljna cena za mleko; ciljna vrednost stroškov; Smo zgolj tranzitna ali tudi ciljna država? To vprašanje se vsiljuje ob vse večjem pritisku prebežnikov na naše meje E (↑)cílj
- cíljno prisl. (ȋ)
ciljno naravnani ukrepi; ciljno usmerjene raziskave; Tudi v sprejetih sklepih sta bila poudarjena strateško razmišljanje in ciljno vodena univerza, še posebno njena vloga v vseživljenjskem učenju, kar sicer tudi izhaja iz bolonjske deklaracije
SNB
destinácija -e ž (á)
kraj, do katerega se pride, pripotuje, navadno z določenim namenom: priljubljena destinacija; turistična destinacija; Nekaterim se zdi, da Slovenija ni destinacija za hitro razvijajoča se tuja podjetja in da bi morala celo sama seliti svoje zmogljivosti v države, ki imajo ugodnejše pogoje za proizvodnjo E (← nem. Destination) ← frc. destination 'namen, cilj potovanja' ← lat. dēstinātio 'določitev'
kraj, do katerega se pride, pripotuje, navadno z določenim namenom: priljubljena destinacija; turistična destinacija; Nekaterim se zdi, da Slovenija ni destinacija za hitro razvijajoča se tuja podjetja in da bi morala celo sama seliti svoje zmogljivosti v države, ki imajo ugodnejše pogoje za proizvodnjo E (← nem. Destination) ← frc. destination 'namen, cilj potovanja' ← lat. dēstinātio 'določitev'
SNB
družínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ)
- družínska polítika -e -e ž (ȋ, í)
skupek načel in ukrepov za izboljšanje razmer in kakovosti življenja v družinah: ukrepi družinske politike; Cilj je kompleksna družinska politika, to je celovitost tako na socialnem, ekonomskem, pravnem, pedagoškem in tudi pokojninskem področju
- družínski zdravník -ega -a m, člov. (ȋ, í)
zdravnik, ki se ukvarja z zdravstveno oskrbo vseh članov družine: Družinski zdravnik se za svojega bolnika pogosto še posebej žrtvuje; če je treba, gre tudi sredi noči k obolelemu človeku
SNB
ekolóškiSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
1. ki se nanaša na varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (1): Osem kmetij že ima ekološki certifikat, lastniki devete pa nanj čakajo
2. ki poteka v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (2): ekološki nadzor; ekološka gradnja; Številni kmetje, ki so se prej ukvarjali z integriranim kmetijstvom, so se preusmerili v ekološko pridelavo hrane
3. ki je pridelan, proizveden v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (3): ekološki izdelek; Cilj zakona je bil podpora ekološki hrani kot kakovostneje pridelani hrani E (↑)ekologíja
1. ki se nanaša na varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (1): Osem kmetij že ima ekološki certifikat, lastniki devete pa nanj čakajo
2. ki poteka v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (2): ekološki nadzor; ekološka gradnja; Številni kmetje, ki so se prej ukvarjali z integriranim kmetijstvom, so se preusmerili v ekološko pridelavo hrane
3. ki je pridelan, proizveden v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (3): ekološki izdelek; Cilj zakona je bil podpora ekološki hrani kot kakovostneje pridelani hrani E (↑)ekologíja
- ekolóška bómba -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
velika nevarnost za naravo, življenjsko okolje: Ker gre lahko za pravo ekološko bombo, so gradbinci dela ustavili
- ekolóška kmetíja -e -e ž (ọ̑, ȋ)
kmetija, na kateri se prideluje hrana v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetija, ekokmetija: Nekatere ekološke kmetije so usmerjene zgolj v pridelovanje, nekatere pa kmetijstvo povezujejo tudi s turizmom in izobraževanjem
- ekolóška rénta -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
renta, ki jo dobiva prizadeta pravna ali fizična oseba od povzročitelja razvrednotenja okolja ali nevarnosti za okolje in s tem za zdravje ljudi: Po stari pogodbi so ljudje v bližini odlagališča upravičeni do izplačila ekološke rente še šest let po zaprtju deponije
- ekolóška tŕžnica -e -e ž (ọ̑, ȓ)
tržnica, na kateri se prodajajo izdelki, pridelani predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; ekotržnica: Na petih hektarjih pridelajo hrano zase in za prodajo, večinoma na sobotni ekološki tržnici v Ljubljani
- ekolóški ôtok -ega -óka m (ọ̑, ó ọ́)
manjša površina, navadno v naselju, z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov; ekootok: Ekološki otoki z zabojniki za ločeno odlaganje stekla, papirja in embalaže so prevečkrat predaleč, jih je premalo ali pa jih sploh še ni
- ekolóški prideloválec -ega -lca [pridelovau̯ca] m, člov. (ọ̑, ȃ)
kdor kaj prideluje predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biopridelovalec, ekopridelovalec: Ni dovolj le neposredno plačilo na hektar, temveč je treba ekološke pridelovalce spodbuditi k uspešnejšemu trženju in razviti trg
- ekolóški znák -ega -a m (ọ̑, ȃ)
oznaka kot izraz okoljevarstvene ozaveščenosti: Mednarodni ekološki znak Modra zastava predstavlja simbol urejenosti in varnosti naravnega kopališča, ki mora za to izpolnjevati 26 meril
- ekolóško kmetíjstvo -ega -a s (ọ̑, ȋ)
kmetijstvo, ki prideluje hrano predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetijstvo, ekokmetijstvo: Po naravnih danostih ima Slovenija, kot pravijo na resornem ministrstvu, naravnost odlične možnosti za pospešen razvoj ekološkega kmetijstva
- ekolóško prisl. (ọ̑)
ekološko pridelana hrana; Zakaj za ekološko najbolj sporne projekte ni presoj vplivov na okolje?
SNB
étničniSSKJ -a -o prid. (ẹ́)
- étnično číščenje -ega -a s (ẹ́, í)
načrtno uničevanje narodnostnih, rasnih ali verskih skupin: Etnično čiščenje je hud zločin, pa naj je cilj ali le taktična poteza
SNB
letéčiSSKJ -a -e prid. (ẹ́)
- letéči cílj -ega -a m (ẹ́, ȋ) šport.
vmesni cilj, na katerem se orientacijsko meri uspešnost tekača, kolesarja: točkovanje letečih ciljev; Prva je prevozila črto letečega cilja, ki prinaša posebno nagrado
- letéči zdravník -ega -a m, člov. (ẹ́, ȋ) nav. mn.
član organizacije zdravnikov, ki s helikopterskim, letalskim prevozom bolnikom in ponesrečencem nudi medicinsko pomoč v oddaljenih, težko dostopnih krajih: Mnogi, ki živijo v divjini, se imajo zahvaliti letečim zdravnikom za življenje
SNB
lingua franca -e -e cit. [língva fránka] in língva fránka -e -e ž (ȋ, ȃ)
jezik, v katerem se sporazumevajo govorci različnih jezikov: Nobenih težav nimam z dejstvom, da postaja angleščina evropska in svetovna lingua franca | Lingva franka ali svetovno dogovorjeni jezik je jezik, ki ima za glavni cilj uspešno sporazumevanje med različnimi narodi uspešno E ← it., srlat. lingua franca, prvotno 'frankovski jezik', nekdaj poimenovanje za mešani, pretežno romanski skupni sporazumevalni jezik v sredozemskih pristaniščih
jezik, v katerem se sporazumevajo govorci različnih jezikov: Nobenih težav nimam z dejstvom, da postaja angleščina evropska in svetovna lingua franca | Lingva franka ali svetovno dogovorjeni jezik je jezik, ki ima za glavni cilj uspešno sporazumevanje med različnimi narodi uspešno E ← it., srlat. lingua franca, prvotno 'frankovski jezik', nekdaj poimenovanje za mešani, pretežno romanski skupni sporazumevalni jezik v sredozemskih pristaniščih
SNB
mántra -e ž (ȃ)
1. v hinduizmu in budizmu zlog, beseda, več besed, ki se ponavljajoče izgovarjajo pri meditaciji: tibetanske mantre; Žebrali so svoje mantre in peli iz dna duše
2. kratko izražena programska misel ali izjava, ki se pogosto ponavlja: V nekdanjem vzhodnem bloku so dolgo ponavljali mantro o svojih posebnostih, nazadnje pa doživeli upor univerzalnih vrednot gospodarske, politične in verske svobode lačnega ljudstva
3. kar določa ravnanje koga glede na cilj, ki ga želi doseči; vodiloSSKJ: Mantra podjetja je zadovoljiti potrebe potrošnikov E ← stind. mantra- iz manyate 'misliti'
1. v hinduizmu in budizmu zlog, beseda, več besed, ki se ponavljajoče izgovarjajo pri meditaciji: tibetanske mantre; Žebrali so svoje mantre in peli iz dna duše
2. kratko izražena programska misel ali izjava, ki se pogosto ponavlja: V nekdanjem vzhodnem bloku so dolgo ponavljali mantro o svojih posebnostih, nazadnje pa doživeli upor univerzalnih vrednot gospodarske, politične in verske svobode lačnega ljudstva
3. kar določa ravnanje koga glede na cilj, ki ga želi doseči; vodiloSSKJ: Mantra podjetja je zadovoljiti potrebe potrošnikov E ← stind. mantra- iz manyate 'misliti'
SNB
nakládniSSKJ -a -o prid. (ȃ)
ki je v zvezi z naklado publikacij: najbolj nakladne knjige; Pravzaprav se o povsem natančnih nakladnih številkah literature za otroke ne moremo pogovarjati, ker statistični zavod že nekaj let tega podatka ne spremlja E (↑)nakláda
ki je v zvezi z naklado publikacij: najbolj nakladne knjige; Pravzaprav se o povsem natančnih nakladnih številkah literature za otroke ne moremo pogovarjati, ker statistični zavod že nekaj let tega podatka ne spremlja E (↑)nakláda
- nakládna revíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
revija, katere obstoj je odvisen od naklade: Specializirane revije so težko nakladne revije
- nakládno pisánje -ega -a s (ȃ, ȃ)
pisanje, ki ima za cilj visoko naklado: Za časopise je bistveno čim boljše obvladovanje nakladnega pisanja
SNB
prestížnik -a m (ȋ) ekspr.
1. člov. kdor ima ugled, veljavo v primerjavi z drugimi, zlasti glede na bogastvo, moč, uspešnost; prestižnež (1): Edini cilj takemu prestižniku so uspeh, veljava, kariera, moč, slava in denar
2. predmet, ki povečuje ugled lastnika, proizvajalca; prestižnež (2): Med hoteli bo tudi prestižnik s sedmimi zvezdicami E (↑)prestíž
1. člov. kdor ima ugled, veljavo v primerjavi z drugimi, zlasti glede na bogastvo, moč, uspešnost; prestižnež (1): Edini cilj takemu prestižniku so uspeh, veljava, kariera, moč, slava in denar
2. predmet, ki povečuje ugled lastnika, proizvajalca; prestižnež (2): Med hoteli bo tudi prestižnik s sedmimi zvezdicami E (↑)prestíž
SNB
revidíranje -a s (ȋ)
1. pregledovanje poslovanja, dokumentov zaradi ugotavljanja skladnosti s predpisi, zakoni: notranje revidiranje; Poglavitni cilj zakona je napisati taka določila, ki bodo jasneje kot dosedanji zakon določala organiziranost, pristojnosti, postopek revidiranja ter pogoje za delo računskega sodišča
2. spreminjanje kakega dokumenta, besedila ali uveljavljanje novih pogledov na določen pojav: Univerza je ob polemikah zadnjih dni objavila sporočilo, da noče spodbujati revidiranja zgodovine, temveč le slišati odgovore in mnenja o aktualnih vprašanjih E (↑)revidírati
1. pregledovanje poslovanja, dokumentov zaradi ugotavljanja skladnosti s predpisi, zakoni: notranje revidiranje; Poglavitni cilj zakona je napisati taka določila, ki bodo jasneje kot dosedanji zakon določala organiziranost, pristojnosti, postopek revidiranja ter pogoje za delo računskega sodišča
2. spreminjanje kakega dokumenta, besedila ali uveljavljanje novih pogledov na določen pojav: Univerza je ob polemikah zadnjih dni objavila sporočilo, da noče spodbujati revidiranja zgodovine, temveč le slišati odgovore in mnenja o aktualnih vprašanjih E (↑)revidírati
SNB
robótskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
- robótska operácija -e -e ž (ọ̑, á)
operacija, izvedena s pomočjo robotizirane aparature z lučjo, kamero, kirurškimi orodji, s katerimi je mogoče operirati prek daljinskega upravljanja: Zdaj imajo le eno operacijo na dan, kmalu bodo prešli na dve, končni cilj pa je na leto opraviti približno tristo robotskih operacij pri pacientih z različnimi obolenji
- robótska rôka -e -e ž (ọ̑, ó)
naprava z vgrajenim robotom, ki samostojno prilagaja svoje gibe: Sonda je bila opremljena z robotsko roko, ki naj bi zajela zemljo, laserjem, ki naj bi analiziral ozračje, in vrsto drugih najsodobnejših in izpopolnjenih naprav, ki naj bi proučile podnebje na Marsu
SNB
státusSSKJ -a m (ȃ)
- státus opazoválca -a -- [opazovau̯ca] m (ȃ, ȃ)
položaj kandidata za člana kakega združenja, organizacije: Društvo je imelo štiri leta status opazovalca v združenju davčnih svetovalcev evropskih držav in je pred kratkim postalo njegov član
- státus opazoválke -a -- [opazovau̯ke] m (ȃ, ȃ)
položaj kandidatke za članico kakega združenja, organizacije: Že jeseni se utegne zgoditi, da bo stranka dobila status opazovalke, če že ne stalne članice, kar je njen končni cilj
SNB
tárčni -a -o prid. (ȃ)
1. ki ima točno določen cilj, namen; ciljani, ciljni (1): tarčna zdravila; tarčno zdravljenje
2. ki je v zvezi s stvarjo, na katero je usmerjeno kako dejanje: V mreže se poleg tarčnih ujamejo tudi organizmi, ki niso neposreden ribiški cilj
3. ki je v zvezi s tarčo: tarčno lokostrelstvo; Na prvem letošnjem tekmovanju za veliko nagrado v Poreču so se slovenski tarčni lokostrelci izkazali in v močni evropski konkurenci osvojili štiri kolajne E (↑)tárča
1. ki ima točno določen cilj, namen; ciljani, ciljni (1): tarčna zdravila; tarčno zdravljenje
2. ki je v zvezi s stvarjo, na katero je usmerjeno kako dejanje: V mreže se poleg tarčnih ujamejo tudi organizmi, ki niso neposreden ribiški cilj
3. ki je v zvezi s tarčo: tarčno lokostrelstvo; Na prvem letošnjem tekmovanju za veliko nagrado v Poreču so se slovenski tarčni lokostrelci izkazali in v močni evropski konkurenci osvojili štiri kolajne E (↑)tárča
SNB
trílaterála -e ž (ȋ-ȃ)
združevanje treh zaradi skupnih namenov in ciljev: Cilj v trilateralo povezanih držav je nadaljnje poglabljanje varnosti, vsestransko medsebojno sodelovanje in varovanje narodnih manjšin na njihovem ozemlju E ↑trílaterálni
združevanje treh zaradi skupnih namenov in ciljev: Cilj v trilateralo povezanih držav je nadaljnje poglabljanje varnosti, vsestransko medsebojno sodelovanje in varovanje narodnih manjšin na njihovem ozemlju E ↑trílaterálni
SNB
trímčkar -ja m, člov. (ȋ)
kdor se rekreativno ukvarja s hojo, tekom, razgibalnimi vajami: V zadnjih letih je hrib hvaležen cilj trimčkarjev in nedeljskih družinskih izletnikov E ↑trímčkati
kdor se rekreativno ukvarja s hojo, tekom, razgibalnimi vajami: V zadnjih letih je hrib hvaležen cilj trimčkarjev in nedeljskih družinskih izletnikov E ↑trímčkati
SNB
ubesedíliti -im dov. (í ȋ)
izraziti z besedilom: govorno ali pisno ubesediliti; Cilj pouka je, da bi gimnazijci znali svoje esejsko razmišljanje ubesediliti E iz *besedíliti iz (↑)besedílo
izraziti z besedilom: govorno ali pisno ubesediliti; Cilj pouka je, da bi gimnazijci znali svoje esejsko razmišljanje ubesediliti E iz *besedíliti iz (↑)besedílo
SNB
últramáraton -a m (ȗ-ȃ)
športno tekmovanje v teku na razdaljah, daljših od 42,2 kilometra; supermaraton: svetovni prvak v ultramaratonu; Za ultramaraton sta značilni dve vrsti preizkušenj – tekmovalci se spopadajo z določeno razdaljo, ki jo je treba preteči, ali s časom, ki ga je treba doseči
// s prilastkom športno tekmovanje na zelo dolgih progah: Za cilj sem si zadal, da se udeležim največjega in najdaljšega kolesarskega ultramaratona za rekreativce, dolgega 1230 kilometrov E (↑)ultra… + (↑)máraton
športno tekmovanje v teku na razdaljah, daljših od 42,2 kilometra; supermaraton: svetovni prvak v ultramaratonu; Za ultramaraton sta značilni dve vrsti preizkušenj – tekmovalci se spopadajo z določeno razdaljo, ki jo je treba preteči, ali s časom, ki ga je treba doseči
// s prilastkom športno tekmovanje na zelo dolgih progah: Za cilj sem si zadal, da se udeležim največjega in najdaljšega kolesarskega ultramaratona za rekreativce, dolgega 1230 kilometrov E (↑)ultra… + (↑)máraton
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 24
Dostopnost