Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

cínk cínka samostalnik moškega spola [cínk]
    1. mehka kovina modrikasto bele barve, kemijski element; simbol: Zn
      1.1. ruda, iz katere se pridobiva ta kovina
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Zink, sorodno s Zinken ‛konica, zobec’, po lastnosti, da se pri taljenju v peči zobčasto oblikuje - več ...
SSKJ²
cínk1 -a m (ȋ)
kem. težka kovina modrikasto bele barve, element Zn: surovi cink; destilacija cinka
SSKJ²
cìnk2 medm. (ȉ)
posnema glas pri udarcu po steklu, po zvončku: cink cink, so zazveneli kozarci / cink cingel, cink cangel
Celotno geslo Sinonimni
cínk -a m
GLEJ SINONIM: kornet
Pravopis
cínk1 -a m, snov. (ȋ) kem.; prim. Zn
Pravopis
cínk°2 -a m (ȋ) cinek
Pravopis
cìnk posnem. medm. (ȉ) ~ ~, so zazveneli kozarci; ~ cingel, ~
Celotno geslo Etimološki
cȋnk1 -a m
Celotno geslo Etimološki
cȋnk2 -a m
Vorenc
cink mF2, corniceneden, kateri v'rúg trobi, na zinke piṡka; rami corninizinki, ali odraṡtki na rogéh
Zadrečki
cink1 m
Zadrečki
cink2 m
Pleteršnik
1. cȋnk, m. 1) das Fettauge: oljnati cinki plavajo po vodi, Vrt.; cinke poloviti z juhe, Str.; — 2) der graue Star (im Auge), Cig., C., Žnid.; mreno ali cink iz punčice sneti, Slom.; prim. kor.-nem. in bav. zinken, Fettauge.
Pleteršnik
2. cȋnk, m. das Zink.
Število zadetkov: 14