Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

cínk cínka samostalnik moškega spola [cínk]
    1. mehka kovina modrikasto bele barve, kemijski element; simbol: Zn
      1.1. ruda, iz katere se pridobiva ta kovina
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Zink, sorodno s Zinken ‛konica, zobec’, po lastnosti, da se pri taljenju v peči zobčasto oblikuje - več ...
SSKJ²
cínk-a m (ȋ)
kem. težka kovina modrikasto bele barve, element Zn: surovi cink; destilacija cinka
SSKJ²
cìnkmedm. (ȉ)
posnema glas pri udarcu po steklu, po zvončku: cink cink, so zazveneli kozarci / cink cingel, cink cangel
Pravopis
cínk1 -a m, snov. (ȋ) kem.; prim. Zn
Pravopis
cínk°2 -a m (ȋ) cinek
Pravopis
cìnk posnem. medm. (ȉ) ~ ~, so zazveneli kozarci; ~ cingel, ~
Celotno geslo Sinonimni
cínk -a m
GLEJ SINONIM: kornet
Celotno geslo Etimološki
cȋnk1 -a m
Celotno geslo Etimološki
cȋnk2 -a m
Pleteršnik
cȋnk 1., m. 1) das Fettauge: oljnati cinki plavajo po vodi, Vrt.; cinke poloviti z juhe, Str.; — 2) der graue Star (im Auge), Cig., C., Žnid.; mreno ali cink iz punčice sneti, Slom.; prim. kor.-nem. in bav. zinken, Fettauge.
Pleteršnik
cȋnk 2., m. das Zink.
Vorenc
cink mF2, corniceneden, kateri v'rúg trobi, na zinke piṡka; rami corninizinki, ali odraṡtki na rogéh
Zadrečki
cink1 m
Zadrečki
cink2 m
Število zadetkov: 14