Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Vorenc

Zadetki iskanja

Vorenc
dajati nedov., F55, adindere, notar dajati; aromatizare, leip dúh od ſebe dajati; benedicere, ẛhègnovati, dobru rezhi, ẛhègin dajati; corrumpere donis, mitta dajati, ṡamititi; cyathiſsare, natakati, pyti dajati; datare, dajati, ob enim dati; decumanus ager, nyva od katere deſſetina ſe more dajati; horrisonus, -a, -um, kar daje enu groṡovitu ſhumenîe; illustrans, kar ſvitlobo daje; inspirare, nadahniti, notar dajati, notar pihati; intervomere, v'meis bluvati, zhes dajati; largiri, obilnu dati, dajati; munificare, dary, ali ſhenkinge dajati; nauseam facere, gnuſobo dajati; olere, diſhati, dúh dajati; operarium vinum, délovṡku vinu, kateru ſe délovzem daje; opima praedia, nuzne priſtave, kir doſti dobizhka dajejo; prodigus, -aeris, kateri danarje nevnuznu vunkai daje, inu ṡapraula; roborare, múzh dajati; vomitare, vſeṡkuṡi metati, ali bluvati, inu zhes dajati
Vorenc
bljuvati nedov., F5, acopus, -pi, enu neſnashnu ſmardezhe ṡeliszhe, kateru ima po try perza skupai, ſtury zhes dajati, ali bluvati; intervomere, v'meis bluvati, zhes dajati; vomere, bluvati, pluvati, zhes dajati, vun metati; vomitare, vſeṡkuṡi metati, ali bluvati, inu zhes dajati; vomitor, kateri pluvá, bluvá
Vorenc
desetina ž, F7, decimae, -arum, deſſetine; decimare, deſſetiti, deſſetino jemati, ali dajati, ali pobèrati; decimatio, deſſetine pobèranîe; decumae, -arum, deſſetine; decumanus, kateri deſſetine pobèra, ali tá deſſeti v'eni verſti; decumanus ager, nyva od katere deſſetina ſe more dajati; manceps, -cipis, en ṡhtantner, kateri zole ali deſſetine v'ſhtant ima, en primſhizh
Vorenc
proti prisl., F32, I. adversum, ẛupar, pruti; contrapositus, ẛuper ali pruti poſtavlen; contravenire, pruti priti, ẛupar priti, ſturiti ẛupar; ex contrario, ṡuper, pruti; obenire, pruti priti, ſrezhati; obversus, -a, -um, pruti obarnîen; obvertere dorsum, harbat obarniti pruti, ali ṡupar obarniti; occursare, pruti tezhi, pruti pertezhi; versus, adverbium, pruti; II. hostimentum, pruti povernenîe ene dobrute; occursatio, pruti tekanîe; occursus, -us, ṡaſtanik, pruti pridik; oppositus, -us, oppositio, pruti ſtavṡzhina, pruti ſtanîe; resplendere, reſveititi, mozhnú ſyati, pruti ſvitlobo dajati; restipulatio, pruti naprei obluba; retonare, pruti ṡhtimo dajati, ali mozhnú ṡapeiti; ventus adversus, ṡupar véter, pruti véter; prim. na proti 
Vorenc
*morati nedov., F9, debeo servire, morem ſlushiti; decumanus ager, nyva od katere deſſetina ſe more dajati; oportet, je potréba, ſe ſpodobi, ſe more ſturiti; orandus, -a, -um, kateriga imamo, ali ſe more moliti; organa pneumatica, orgle s'pyṡzhalmi, v'katere ſe more pihati s'vétrom teh méhou; pavendus, -a, -um, kateriga ſe moremo bati, ſtraſhán, groṡovit; sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio[!], inu uſta resvleizhejo, de aku more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal; succusivum tempus, raven zhas, tá zhas, kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila; tributarius, -a, -um, ṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati
Vorenc
duh3 m, F23, amaranthus, enu ṡeliszhe s'erdezhim zvetjom, pres duha; amomum, enu maihinu drévze kakòr ena divja terta, da en leip dúh; aromatizare, leip dúh od ſebe dajati; costum, vel costus, en korèn prezartaniga lèpiga duhá, kakòr lapuh; graveolens, kateri gardú ſmardy, teṡhkiga duhá; gravitas oris, ſmardezha uſta, teṡhak dúh v'uſtih; inodorare, ṡadiſhati, ſmardeti, húd dúh ſturiti; inolens, -tis, kar néma obeniga duhá, nediſezhe, neſmardezhe; libanotis, -tis, vel dis, roṡhmaryn, lubeṡniviga duhá roṡhe; mirifica, genestra, laṡhki petelinzi, leip dúh imajo; nardinus, -a, -um, kar ima dúh kakòr ſpikanarda; nidor, -ris, ṡhmáh ene kuhane, ali pezhene rizhy, ṡaparyen dúh; odor, -ris, dúh, ṡhmah; odor acidus, kiſſel dúh; odoramentum, -ti, en dober dúh; odor gravis, en teṡhák ſmardèzh dúh; odor placidus, suavis, lubeṡniu, dopadajezh dúh; odor suavitatis, dober diſhezhi dúh; olere, diſhati, dúh dajati; olfactorium, -rÿ, tú kar diſhy, ali dúh ima; resipere, diſhati, en dúh iméti; seselis, -lis, ṡeliṡzhe, tá korèn je dolg, eniga lubeṡniviga duhá; thymiama, -tis, en lubeṡniu, inu prieten dúh od ṡhlahtniga korenîa, inu ṡhpizarji
Vorenc
asa medm., aſsa, vox, aſsa, ena s'golta kmalu ẛletezha ſhtima, ali krizhanîe, ẛa ſerzhnúſt dajati
Vorenc
bučati nedov., F6, aſsonare, perſhtimati, v'kupai zvinkati, buzhati, brenzhati; buccinare, trobentati, piṡcati, buzhati; clangere, trobentati, buzhati; haliaetus, -ti, en morṡki odler ali poſtoina, v'muṡgenih yṡerih v'bizhji prebiva, mozhnu buzhy; resonare, ſhuméti, buzhati, glas dajati, oduméti, odumévati; tinnire, ṡgoniti, buzhati
Vorenc
činž m, F23, anatocismus, zhinsh od zhinṡha, velik gréh; census, zhinṡh, dazia; colonarium, zhinṡh od nyve; dare in elocationem, na zhinṡh dati; elocatio, fit, z[h]inṡh; incensus â censu, pres zhinṡha; intereſse, obreiſt, zhinṡh, uher; intereſse â pecunÿs, zhinṡh od danarjou; locare, vdiniati, na zhinṡh dati; locatarius, -rÿ, kateri na zhinṡh vṡame, ali ima; locatio, na zhenṡh dajanîe; locator, kateri na zhi[n]sh, ali na fit daje; meritorius, -a, -um, tudi na zhinṡh dán; oblocare, v'zhinṡh dati, vdiniati; pensitare, tudi zhinṡ[h] plazhovati; reditus, -us, perhodik, zhinṡh, naṡai prihod; supercurrere, obilniſhe ſadú perneſti, kakòr bi kei en grunt zhinṡha perneſſil; tributarius, -a, -um, ṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati; tributum, -ti, ṡhtivra, zhinṡh, davki, daz; trientarium foenus, ta zhinṡh, kateri ſe vṡame ṡhtiri od ſtú; vectigal, zol, zhinṡ[h], dazia, ṡhtiura, leitni davuk; prim. cinž 
Vorenc
dari m mn., F10, colibia, vilia munuscula, maihni dary, kakòr vſa ſhlaht ſorta jabulk, hruſhik, pogazhe, etc:; dotatus, -a, -um, katerimu je dota, ali juternîa dana: tudi s'dobrimi dari obdán; lautia, -orum, dary inu ſhenkenge, katere ſo Rimlani ptuim Ambaſhatoram, ali oblaſti ſlam poſhilali; miſsilia, -orum, dary, ali ſhenkinge, katere ſe vunkai mèzhejo v'mei tá gmain folk, od eniga firṡhta, ṡlaſti danarji; munerarius, -rÿ, kateri dary vunkai dily; munificare, dary, ali ſhenkinge dajati, eniga obogatiti; musach. 4.Reg:16. ver:18. Tabernaculum, Arca donorum, sive munerum, ṡhkrinîa ṡa prejemanîe teh darÿ; perlicere donis, s'dary pregovoriti, nadraſtiti; soteria, -orum, ſhenkinge, ali dary, katere en priatel priateli poſhle, kadar oṡdravi, po nîegovi boléṡni, od veſſelja, de je oṡdravil; struere donis Altaria, na Altarje dary poloṡhiti
Vorenc
desetiti nedov., decimare, deſſetiti, deſſetino jemati, ali dajati, ali pobèrati
Vorenc
dišati nedov., F22, fistula, tudi enu drivú, kateru po gvirzu diſhy. Cant:4; fragrare, lipú diſhati; melligenus, -a, -um, kar po medú diſhy; mihi non sapit, meni ne diſhy, je neṡhmahin; obolere, ſmerdéti, ṡlu diſhati; odorare, diſhati, vohati; olere, diſhati, dúh dajati; olfacere, diſhati, podiſhati; olfactare, vſeṡkuṡi diſhati; olfactorium, -rÿ, tú kar diſhy, ali dúh ima; olfactrix, -cis, katera diſhy; perolere, ſylnu mozhnú diſhati; redolere, diſhati, kei kai diſhati, mozhnú diſhati; resipere, diſhati, en dúh iméti; salivosus, -a, -um, kar po ſlinah diſhy; sapidus, -a, -um, dobru diſhy; sapio, sapere, ṡaſtopiti, diſhati; spartum, -ti, ena trava, ṡhpanṡki petelinzi, gineſtra, zvét lipú diſhy; subolere, en deil ſmardéti, ali diſhati, ali ṡadiſhati; volupè est mihi, meni lipú diſhi
Vorenc
dobro sam., F19, aequi boniquè consulere, ṡa dobru vṡèti, ṡadovoliti ſe; aequi boniquè facere, ẛa dóbru vṡèti; afficere beneficÿs aliquem, enimu dobru ſturiti; benedicere, ṡhègnovati, dobru rezhi, ṡhègin dajati, ṡhègnati; benefacere, dobru ſturiti; boni consulere, ṡa dobru vṡèti; commodare, nuzati, enimu k'ſluṡhbi dobru ſturiti; contentum eſse, ṡa dobru vṡèti; facere aequi bonique, ṡa dobru vṡèti; genius, -nÿ, natura, en húd, ali dober Angel, k'hudimu, ali k'dobrimu nagnenîe; indoles, -lis, ṡhara inu nagnanîe te mladoſti h'dobrimu, ali hudimu; ominator, kateri hudu, ali dobru loſſa, ali prerokuje; ominosus, -a, -um, kar kai pomeini hudu, ali dobru; persusibilis, -le, pametin, kateri ſe puſtý na dobru pregovoriti; praenimis, cilú prevezh, enu dobru prevezh; resolutare, ṡupèt dobru ṡdati, puſtiti poṡdraviti; salutator, poṡdravlaviz, kateri dobru iṡdaja, inu zhaſty; sectari bonum, po dobrim ſe rovnati; tolerare, tarpéti, perpuſtiti, ṡa dobru iméti; prim. bolje, boljše 
Vorenc
dopadanje s, adagia sunt: Nikomer h'dopadanîu, ali k'ẛhalimu, mèro inu ordungo dajati
Vorenc
golt m, F9, agina, -ae, garla boléṡan, otúk v'garli, ali v'goltu; apophlegmatismus, [arcnija] katera vun is uſt ali s'golta tó gnylóſt vun ſpravi; arteria aspera, tá ror tega luffta, po katerim ṡapa grè k'pluzham ſkusi golt; aſsa, vox, aſsa, ena s'golta kmalu ẛletezha ſhtima, ali krizhanîe, ẛa ſerzhnúſt dajati; faux, fauces, golt, gerlu, gobez, goltanez; frumen, -nis, tá golt na verh garla, goltanez; palearia, tá meih, ali prozh ſtojezha koṡha na golti, ali vrati eniga volla; rictus, -us, divje ṡvirine gobez: golt, tú reṡhanîe, ali ṡhkartanîe s'ṡobmy, bleiṡzhanîe teh soby, teh uſt, ali golta odpertje
Vorenc
kmalu (k'malu) prisl., F8, aſsa, vox, aſsa, ena s'golta kmalu ẛletezha ſhtima, ali krizhanîe, ẛa ſerzhnuſt dajati; ex abruptò, kmalu, naglu; impetere, k'malu na eniga planiti, vdariti; inardere, inardescere, ſe v'plameniti, kakòr en ogîn gori iṡlyti, vſe kmalu goréti; omnes gemellis foetibus, vſe kmalu breye s'dvozhizhi; subitò, naglu, kmalu, per ti prizhi, na naglim, hitru; una, ṡkupai, kmalu; unanimes, ſpravni, vſi kmalu, s'enako volo, ali miſſeljo
Vorenc
kozlati nedov., evomere, ṡbluvati, koṡlati, zheṡ dajati
Vorenc
kričanje s, F6, aſsa, vox, aſsa, ena s'golta kmalu ẛletezha ſhtima, ali krizhanîe ẛa ſerzhnúſt dajati; clamor, krizh, vpienîe, ſhrai, krizhanîe, vriṡk, glaſnu vpitje; conclamatio, nyh doſti krizhanîe; oritur clamor, en vpoi, ali krizhanîe ſe vṡdiguje; quiritatus, -us, enu neiṡrezhenu krizhanîe eniga folka, ali gmaine; rabula, -ae, en neſramnik v'pienîu inu krizhanîu, en lotrázh
Vorenc
lep prid., F93, aromatizare, leip dúh od ſebe dajati; attiscismus, lipú, zhednu, viſſoku govorjenîe; caelum serenum, lipú, vedrú vremè; canora vox, lépa gladka ṡhtima; decor, -ris, ſnaga, zir, lépa ſhtalt; facundè, s'lépim govorjenîam; nitidus, -a, -um, zhiſt, ſvitál, leip, ſnaṡhen; odores, dobra inu lépa diſhanîa; panniculus, enu lipú tenku ſukenze; perbellus, -a, -um, cilú leip, inu zhedin; personus, -a, -um, glaſſán, s'lepim glaſſom; picus, -ci, dètel, leipa piſſana tyza
  1. najlepši , F2, basileya, enu krailevu prebivanîe, tá nar lepſhi paláz, ali cerkou; flos poëtarum, tú nar lépſhe inu zhedniſhe popiſſanîe teh, kateri ſo rajme piſſali
Vorenc
metati2 nedov., F13, asthma, neduha, teſnúſt, ali teṡhkúſt v'perſih, de ſe davi, inu ne more prou vun metati; ejectare, po goſtim, inu doſtikrat vun metati; ejectitius, -a, -um, kateri vun mezhe, ali kar ſe ima vunkai vreizhi; empyema, tur na perſih, de eden naſnago, gnoi, inu kry vun mèzhe; excreabilis, tú kar ſe lahku vun mezhe, iṡpluje; excreare, neſnago iṡpluvati, gerdu vun is ſebe metati; haemoptisis. blut speyen. kry pluvati, vun metati; revomere, ṡbluvati, naṡai ṡbluvati, inu vunkai vreizhi, ali metati; screare, hripati, vunkai metati od boléṡni; screatus, -a, -um, kateri vſeṡkuṡi kaſhla, inu vun mèzhe; urna, -ae, védru, kabelza, poſſoda s'katero ſe kamenzi mezhejo, kadar ſe ima ena reizh iṡvoliti, ali reṡlozhiti; vomere, bluvati, pluvati, zhes dajati, vun metati; vomitare, vſeṡkuṡi metati, ali bluvati, inu zhes dajati
Število zadetkov: 70