Zadetki iskanja
Svetokriški
dajati -am/-em nedov. dajati: na pusodo dajati nedol. ǀ tvojmu ſoſedu ſlatke beſſede daiash 2. ed. ǀ Senocrates Philoſophus je ta lepi nauk dajal del. ed. m ſvoim shuleriom ǀ nej debele koſtij na mejſti meſſa daial del. ed. m ǀ de bi s' enem bobnem ſerzhe dajala del. ed. ž tem vernem Karshenikom ſe vojskovati ǀ Nebu … shkodlive rezhy nebo meni doli daialu del. ed. s ǀ Pred Goſpudam semle, inu Nebeſs bomo raitingo daiali del. mn. m ǀ greshne rezhy ſo v' Tempelni tribali, inu pohujshaine daialli del. mn. m ǀ Kadar ſo jo v'tem ſtanu te druge shivali vidile, ſe je taiſtom ſmilila, ter obilne almoshne ſo ij daiale del. mn. ž dajati se delati se, vršiti se: v' Tempelni, v' veshi Boshy ſe pohujshaine daia 3. ed. noter dajati navajati, nagovarjati, nakazovati: hudizh … ſe letei Divizi prikashe, inu hude zagovitne misly noter daje 3. ed. srce dajati opogumljati: Gdu vaſs trashta, inu ſerze daja 3. ed., kadar v' teshkih inu nevarnih bolesnah ſe najdete ǀ de bi s' enem bobnem ſerzhe dajala del. ed. ž tem vernem Karshenikom ſe vojskovati
Svetokriški
naposodo prisl. naposodo: KuliKain premislite poprei KaKor vashe denarje na puſsodo daste ǀ vash blishni uam n'hozhe na puſodo da ti ǀ na pusodo dajati en mirnik shita ǀ te proſsi en ſtar shita napuſsodo ǀ ſo od Egypzeriu napuſodo proſili njeh slato inu ſreberno poſsodo
Svetokriški
enprigovati nedov. nastanjati, dajati prenočišče: pravi S. Chryſologus od Abrahama, de v' ſvojm krili je Lazeruſa dershal, sakaj na semli je rad v' ſvojo hisho te potrebne enprigval del. ed. m (III, 411) Če n ni tiskarska napaka namesto r, je beseda nastala po disimilaciji iz → erpregovati.
Svetokriški
erpregovati nedov. nastanjati, dajati prenočišče: Se nenajdeo vezh Grogory, de bi te popotne v' ſvojo hisho erpreguali del. mn. m (III, 533) Denominativ iz izposojenke iz srvnem. herberge ‛gostilna s prenočiščem’; → enprigovati, → irpregovati, → jerpregovati
Svetokriški
irpregovati nedov. nastanjati, dajati prenočišče: piſſe Vincentius Belvacenſis od Svete Marte, Seſstre Marie Magdalene … vezhkrat je irperguala del. ed. ž Chriſtuſa Jesusa v' ſvoio hisho, ter s' vſo andohtio je njemu ſtregla (V, 521 s.) → erpregovati
Svetokriški
mernik m mernik, tj. prostorninska mera pribl. 30 l: en mernik im. ed. shita ym poslu negrè ǀ purgar jo da sa en mernik tož. ed. pſhenize ǀ enimu ſoromaku poſodish en mernik tož. ed. shita ǀ na pusodo dajati en mirnik tož. ed. shita
Svetokriški
migati -am nedov. migati, dajati znamenja z rokami: v' Zerkvi okuli ſebe gledate, inu migate 2. mn. ǀ ony ſami nejſo mogli mrejsho h' kraiu perulezhi, satoraj ſo migali del. mn. m, inu s' rokami kaſali Jogrom, katiri ſo bli v' tem drugem zholnu, de bi ym prishli pomagat mreshe uleizh ǀ nej ſo bili mutaſti, ni gluhi, de bi ym migali del. mn. m, inu s' rokami kasali
Svetokriški
obhajati -am nedov. obhajati, tj. 1. prihajati na um, v zavest, v čustvovanje: hude shelje jo sazhneo obhaiat nedol. ǀ Po tem sazhneo te ſmertne teshave ga ohaiat nedol. ǀ hude misly, inu shelje ga obhaieio 3. mn. ǀ Ti vidish blagu tvojga blishniga, tebi dopade, shelje tebe obhajeio 3. mn. taiſtu skuſi ohernio, inu golufio doſezhi ǀ teshke misly ga obhaiaio 3. mn. ǀ hude misly ſo ga obhaiale del. mn. ž ǀ shushnave ſo njega obhajale del. mn. ž 2. praznovati: danas ſe obhaia 3. ed. Shegnajne te Boshje Zirkue ǀ Na dan Svetiga letniga Shegnaina per vſaki Zerkvi veliku veſſelje duhounu, inu teleſſnu ſe vidi, inu obhaja 3. ed. ǀ obhaiamo 1. mn. Prasnik ǀ danas obhajemo 1. mn. shegnajne te Boshje Zerkvi ǀ zhegar Gud, inu Praſnik, danaſs obhaieo 3. mn. 3. dvovid. dati, dajati obhajilo: Mashnik S: Rèshnu Tellu perneſe, inu to bolno obhaiat nedol. hozhe ǀ Mashnik ga obhaia: 3. ed. ali kakor tu Svetu obhailu praime, garlu mu pozhi ǀ kadar s'Svetem Reshnem Teleſſam vaſs obhajeio 3. mn. ǀ Na mejſti Mashnika en Angel je obhaial del. ed. m Raymunda de Penefort ǀ Mashnik poprei kakor je karshenike obhajal del. ed. m, na vus glaſſ je djal obhajati se dvovid. sprejeti, sprejemati obhajilo: s' veliko andohtio ſe gre obhaiat nedol. ǀ Nebo ſe pofliſſal s' andohtio ſe obhajat nedol. ǀ ſi dolshan ſe spravit s' tvojm blishnim, kadar ſe gresh obhaiat namen. ǀ poite andohtliu ſe obhajat namen. ǀ vſak Praſnik ſe ſpovejsh inu obhajash 2. ed. ǀ gorje temu katiri v' takorshnem ſtanu ſe obhaia 3. ed. ǀ s' veliko andohtio ſe obhaià 3. ed., kar prezei osdravi ǀ pogoſtim ta, inu una ſe spoveduje, inu obhaja 3. ed. ǀ dolgu zhaſſa v' Zerkvi molite, po goſtim ſe obhaiete 2. mn. ǀ ſe je s' zhiſtim, inu vernem ſerzam obhaial del. ed. m ǀ kadar ſe je obhajal del. ed. m per S: Mashi ǀ na te Trij krajle dan ſe je obhaiala del. ed. ž ǀ vſak torek andohtliu ſe je spovedala, inu obhajala del. ed. ž ǀ ti gardi, inu zherni ſo v' naglaunim grehi ſe obhaiali del. mn. m ǀ ſmo vſij ſe ſpovedali, inu obhajali del. mn. m ǀ kadarkuli ſe ſo obhajalij del. mn. m od velike ſlatkusti ſo bilij samakneni ǀ vſak dan ſo vezh ſvetih Mash andohtlivu poshlushali, inu vſako Nedello ſe obhajeli del. mn. m
Svetokriški
pokladati nedov. naprej pokladati dajati na krožnik: Sa tiga volo ſe bom pofliſſal k' miſi ſtrezhi, na miſo noſſit, naprei pokladat nedol., inu reiſat (IV, 343)
Svetokriški
rediti -im nedov. hraniti, dajati hrano: Ona preuſame Moshu mujo, inu skerb otroke rediti nedol., inu varvat ǀ vy Farmani ſte dolshni Mashnike rediti nedol., gvantat ǀ ony ſo dolshni ſvoje ſtarishi raditi nedol. ǀ nej bilu terbej mazhike reditj nedol. de bi mishij, inu podgane lovilij, sakaj sholnerij ſo lete fliſsik bilij poluvili ǀ Ta nepametna shivina doij, redij 3. ed., skerbi, inu zhuje ter brani ſvoje mlade ǀ ſpisha, inu redj 3. ed. ſvojo Naveſto kershansko Cerku ǀ pustite de ona ga doy, redy 3. ed., inu vuzhj ǀ Ceſar Otto je tulikajn ludy redil del. ed. m, de vſak teden taushent preshizhu, stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu ǀ de bi ſvojga slepiga Mosha redila del. ed. ž ǀ inu veliku lejt vaſs redili del. mn. m, inu guantali
Število zadetkov: 10
Dostopnost