Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
dáti dám dov., 2. mn. dáste, 3. mn. stil. dadó, dadé; dál (á)
1. napraviti, da preide kaj k drugemu: dati komu knjigo, kos kruha, rožo; dati sinu denar za kino; daj sem tisto knjigo / dati komu kosilo, jesti, piti / dati posestvo sinu / dati komu kaj na posodo, v dar, v last, v najem, v zakup; dati za doto; zastonj dati / višji organi so dali nižjim navodila za delo / pog.: za koliko daš fotografski aparat? dajte mi tri kile fižola prodajte / pog. nazaj dati vrniti
// podariti, pokloniti: tega ni treba plačati, ampak ti kar dam; dati za rojstni dan, za spomin; ekspr. dela se revnega, da bi mu človek dinar dal dela se zelo revnega / narava mu je dala telesno moč / dati vbogajme
// napraviti, da preide kaj drugemu v uporabo: dati komu stanovanje za nekaj mesecev; dati popotniku zavetje / daj svinčnik, da se podpišem
// napraviti, da lahko kdo kaj dela, s čim razpolaga: predsednik je dal besedo diskutantu; dati komu čas za premislek / dati na izbiro, na razpolago; dati na vpogled / dati komu časten naslov; dati otroku ime / pog. dajte mi potrdilo, da sem vam plačal izdajte, sestavite / kakšno zdravilo ti je dal zdravnik? predpisal
2. napraviti, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: kar smo imeli, smo dali; dati svoj delež za kaj; mnogo krvodajalcev je dalo kri / ekspr. dati glavo, življenje / kot podkrepitev glavo dam, da je tako / krava ne da mleka zadržuje mleko pri molži
3. narediti, ustvariti čemu kako lastnost: dati besedi nov pomen; dati čemu dokončno, ustaljeno obliko, ustrezne razsežnosti / uspeh mu je dal novega poguma
4. s širokim pomenskim obsegom napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom
a) s prislovnim določilom: dati predlog na glasovanje; dati čevlje v popravilo; dati kaj v promet; dati osnutek zakona v javno razpravo; dati otroka v rejo; dal je sina v šolo / dati pismo na pošto; podjetje je dalo na trg nov izdelek; dati denar v banko, pog. na knjižico; dati oglas v časopis; malo pšenice je dal v mlin / pog. na sodnijo ga bom dal vložil bom tožbo proti njemu
b) z namenilnikom: dati delat obleko; dati meso prekajevat; dati sina učit poslati
// z nedoločnikom napraviti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi: dati otroka ostriči; dati si napraviti obleko / dati se fotografirati, operirati, ostriči
5. pog. plačati: koliko si dal za avto? dati za mašo; dati na račun / dati komu denar na roko neposredno izplačati / kot klic pri dražbi kdo da več?
6. ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti: nekatere rude dajo velik odstotek železa; polje je dalo obilen pridelek; konferenca je dala važne rezultate; mastna hrana da veliko kalorij / pog. gledališče je dalo dobro predstavo / dati odsekan, tleskajoč, zamolkel glas / dati dober, slab zgled; dati povod
// povzročiti, da kdo kaj dobi, ima: boljšega zaslužka mi ne dajo / dati možnost, pravico, priliko, priložnost / ekspr. letos je bog dal dobro letino / knjiž. usoda ne daj, da bi tako zgodaj umrl
// z združitvijo postati nova celota: ti podatki dajo visoko številko; račun da rezultat; pog. koliko dá to? znese / zadnje vrstice posameznih kitic glose dajo zaključno misel
7. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: dati brco, klofuto; dati garancijo, kazen, pobudo, pomoč, poudarek, prisego, priznanje, slabo oceno, slovo, soglasje, zagotovilo; dati svoj glas za odbornika; dati bolniku injekcijo; dati izjavo izjaviti; dati obljubo obljubiti; dati odgovor odgovoriti; dati odpoved odpovedati službo; dati komu poljub; dati transfuzijo krvi; dati znak, znamenje; dati komu dobro vzgojo; dati na posodo posoditi / dati gol / ta vas je dala mnogo žrtev; publ. v delo so dali mnogo truda vložili / ekspr. dati častno besedo zagotoviti, da je rečeno res; obljubiti, da bo obljubljeno storjeno
8. napraviti, da pride kaj na določeno mesto: dati knjigo na mizo, obleko v omaro, robček na usta, roko okrog vratu; grižljaj se da naenkrat v usta / daj to proč / dati na seznam, v zapisnik; dati v oklepaj / pog. dati psa na verigo prikleniti / pog. dati stroj narazen razstaviti ga (na dele) / pog. prosim, dajte mi gospoda XY (k telefonu) pokličite ga k telefonu; uredite, omogočite, da bom telefonično govoril z njim
9. navadno z nikalnico napraviti, da se kaj lahko godi: ozke razmere mu ne dajo delovati; delo mu ne da počitka; skrbi mu ne dajo spati; zvedavost ji ni dala, da ne bi vprašala; tega si ne dam reči; ne da si dopovedati
10. nedov., ekspr., v zvezi z na prisojati komu vrednote; ceniti1sosed da veliko name, nase / veliko da na poštenost, prijateljstvo; jezi ga, da ne dajo na njegovo besedo / na to nič ne dam
11. z nedoločnikom ukazati, naročiti: dal je poklicati k sebi služabnike, prinesti jedi na mizo; župan je dal zapreti pretepače
// pog., v medmetni rabi, z nedoločnikom izraža omiljen ukaz, željo, spodbujanje: dajva kupiti liter vina; dajmo si ogledati še to oglejmo si; pog. dajte se pomakniti naprej pomaknite se / kot poziv pri pitju dajmo ga!
12. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom, v zvezi z bog izraža
a) nejevoljo, nestrpnost: zakaj molčiš, bog te je dal
b) upanje: če bog da, se bomo kmalu videli
c) svarilo, prepoved: bog ne daj, da bi storil kaj takega
č) najboljšo željo: bog daj srečo, zdravje; bog daj, da bi bilo res
d) zlasti v kmečkem okolju pozdrav: dober dan, dober večer bog daj
● 
beseda je dala besedo razvil se je pogovor; nikomur ne da blizu je nedostopen; nikomur ne da dobre, lepe, prijazne besede je osoren; z nikomer ne govori; ekspr. dati duška svoji jezi, veselju sproščeno izraziti svojo jezo, veselje; ekspr. zanj ne dam roke v ogenj nisem prepričan, da je pošten, sposoben; knjiž. dala je življenje otroku rodila ga je; pog., ekspr. dali smo jim (jih) po grbi natepli smo jih; premagali smo jih; ekspr. ne dam se jim v roke ne pustim, da bi me ujeli, da bi o meni odločali; pog. dal se je ljudem v zobe povzročil, omogočil, da ga opravljajo; pog. dal mi je čutiti, razumeti, vedeti, da me ne mara očitno, v neprimerni obliki mi je to pokazal; pog., ekspr. daj mu eno okrog ušes, za uho, po nosu udari ga; ekspr. ne da si dvakrat reči napravi brez obotavljanja; pog., ekspr. ženske so si dale opraviti okoli dojenčka so se ukvarjale z njim; ekspr. ti bom že dal! kaznoval te bom; tepen boš; ekspr. (jaz) ti bom dal popra, vetra nabil te bom; napravil ti bom kaj neprijetnega; ekspr. dušo bi dala zanj vse bi žrtvovala za njegove koristi; na vsak način si ga želi pridobiti; dal je sosedu hčer (v zakon, za ženo) privolil je, da se hči poroči s sosedom; pog. dati glavico odbiti, zbiti žogo z glavo; pog. dati komu košarico prekiniti (ljubezensko) razmerje; zavrniti ponudbo; zavrniti njegovo ponudbo za ples; ekspr. daj mi mir ne moti me, ne nadleguj me; dal je prednost karieri pred znanstvenim delom raje se je odločil za kariero kot za znanstveno delo; knjiž. dal ji je prstan zaročil se je z njo; dal mi je proste roke dovolil mi je, da ravnam po svojem preudarku; dati komu roko prijeti koga za dlan desnice, zlasti v znamenje pozdrava, prijateljskega odnosa; ekspr. dati komu srce čustveno, zlasti ljubezensko se navezati na koga; pog. dajte, da si vas ogledam dovolite; pog. dati čez izbruhati, izbruhniti; pog. sinu posestvo čez dati izročiti, prepisati; ni mi dal do besede ni mi pustil govoriti; ekspr. dati vajeti iz rok nehati opravljati vodilno delo; pog. dati vse iz sebe, od sebe do skrajnosti se potruditi; pog., ekspr. niti besede ni dal od sebe prav ničesar ni rekel; ekspr. ni dal glasu od sebe ni spregovoril; se ni javil, ni pisal; pog. ta pa ne da do sebe, k sebi vztraja pri svojem; je nedostopen; ekspr. veliko da na obleko posveča veliko pozornost in skrb oblačenju; pripisuje veliko pomembnost oblačenju; pog. dal je nov sod na pipo začel je točiti pijačo iz novega soda; pog. od plače lahko še kaj na stran da prihrani; star. knjigo na svetlo dati izdati, objaviti; dati na znanje sporočiti, pojasniti; pog., ekspr. dali smo ga na zob pili smo alkoholno pijačo; ekspr. tatove so dali pod ključ zaprli so jih v ječo; pog., ekspr. dati (jih) komu pod nos zavrniti koga, spraviti ga v zadrego zaradi njegove napake; pog. dali so ga v časopis pisali so o njem v časopisu; ekspr. v koš te dam, kadar hočem premagam te, boljši sem kot ti; pog. dati komu posestvo v roke prepustiti mu ga v upravljanje; ekspr. nima kaj v usta dati reven je; strada; pog. dati za liter, za pijačo plačati pijačo v kaki druščini; pog. gledala ga je, a ni vedela, kam bi ga dala ni se mogla spomniti, kdo je; ekspr. ne ve, kam bi se dal od dolgega časa kaj bi počel; ne vem, koliko (let) bi ti dal po tvojem videzu ne morem sklepati, koliko si star; pog. prav ti dam soglašam s teboj; nižje pog. med vojno je veliko skozi dal pretrpel; pel je, kar mu je duša dala z vsemi močmi; teci, kar ti noge dajo kolikor hitro moreš; obljubiti in dati je dvoje obljubiti je lahko, obljubo izpolniti težje; preg. čič ne da nič, stalo pa malo počivanje, brezdelje ne prinaša koristi, premoženja; preg. dvakrat da, kdor hitro da hitra pomoč je največ vredna
♦ 
rel. dati odvezo; šah. dati mat
    dáti se 
    1. z nedoločnikom izraža
    a) osebkovo dopustitev, dovolitev, da se z njim kaj zgodi: dati se motiti, odpraviti, potolažiti, pregovoriti, preprositi; daj se prepričati / pog. daj se kaj videti pridi (na obisk) / ekspr. ni se jim dal kar tako; ekspr. ne dajte se
    b) možnost, da se z osebkom kaj zgodi: to se ne da brati; snov se da cediti; stvar bi se dala bolje urediti, s pridom uporabiti; vrata se ne dajo zapreti / brezoseb.: ne da se povedati z besedami; nič se ne da opraviti, spremeniti; z njo se ne da živeti; ekspr. o tem bi se dalo (še) govoriti ni še vse razčiščeno; ne mislijo vsi tako; ne da se mu pomagati ni mu mogoče
    2. s smiselnim osebkom v dajalniku izraža pripravljenost koga za kako dejanje: ne da se mu delati; pridi, če se ti da / elipt. ne da se mi v kino
    3. v prislovni rabi, v zvezi kar se da izraža zelo visoko stopnjo: kar se da srečni smo; kar se le da natančno poglej; teci, kar se le (najbolj) da kolikor moreš; kar se da hitro, lep karseda
    dán -a -o:
    ne jemlji nazaj dane stvari; to ni bilo dano iz prijaznosti; to je bilo dano vam v varstvo; na dano znamenje so začeli teči / knjiž.: tolikšna sreča mi ni bila dana; ni mi bilo dano, da bi ga spoznal; ni mi bilo dano tako lepo peti ne morem, ne znam; vsakomur je dano na voljo, kam pojde / star., pri datiranju dano v Ljubljani, dne 23. novembra 1866; 
prim. daj, dan2
Celotno geslo Sinonimni
dáti dám dov.
1.
komu kaj narediti, povzročiti, da preide kaj k drugemu, da kdo kaj dobi
SINONIMI:
knj.izroč. dati v last komu, knj.izroč. izročiti, star. podati, knj.izroč. predati
2.
komu kaj narediti, da lahko kdo s čim razpolaga
SINONIMI:
star. dodeliti, knj.izroč. izročiti, knj.izroč. podeliti
3.
kaj narediti, povzročiti, da se pojavi kaka lastnost, stanje
SINONIMI:
ekspr. dahniti, ekspr. dihniti, knj.izroč. podeliti, ekspr. vdahniti, ekspr. vdihati1, ekspr. vdihniti
4.
kaj narediti, da pride kaj kam z določenim namenom
SINONIMI:
knj.izroč. izročiti, knj.izroč. oddati, zastar. zdevati1
5.
kaj narediti, da pride kaj na določeno mesto
SINONIMI:
deti1, star. dejati2
6.
v velelniku izraža ukaz, spodbudo
SINONIMI:
ala, alo, halo3, star. nuj
Celotno geslo Vezljivostni
dáti dám dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti koga/kaj k/h komu/čemu drugemu
Dal jim je svojo knjigo.
2.
kdo/kaj napraviti določiti koga/kaj
Dal je svoj delež (za posodobitve).
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti/ustvariti komu/čemu kako lastnost
Besedi je dal nov pomen.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko premakniti koga/kaj v/na kaj / kam
Predlog so dali na glasovanje.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj plačati za/na kaj
Koliko je dal za avto?
6.
kdo/kaj ustvariti kaj kot rezultat
Nekatere rude dajo velik odstotek železa.
6.1.
kdo/kaj povzročiti kaj
Obiski bodo dali boljši zaslužek.
6.2.
kdo/kaj oblikovati kaj
Podatki dajo visoko številko.
7.
v pomožniški vlogikot vez kdo/kaj določiti, izraziti lastnost, dejavnost
Dal (mu) je brco/klofuto.
8.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postaviti/pritrditi/vložiti/poklicati koga/kaj na/v kaj / kam
Knjigo je dala na mizo.
9.
navadno z nikalnico kdo/kaj ne dovoliti komu/čemu koga/česa
Razmere mu ne dajo delovati.
10.
kdo/kaj ukazati/naročiti kaj
Dal je poklicati k sebi služabnike.
10.1.
kdo/kaj želeti/prositi kaj
Dajta kupiti liter vina.
Pravopis
dáti dám dov. dáš dá; dáva dásta dásta; dámo dáste dájo, privzdig. dadó, dadé; dàj dájte; dál -a, dát, dán -a; (dàt) (á) komu/čemu koga/kaj ~ bratu knjigo na posodo, v dar; ~ sosedu hčer za ženo; ~ izdelku dokončno obliko; ~ otrokom jesti; knj. pog.: ~ fantu košarico |zavrniti povabilo na ples|; ~ komu po grbi natepsti ga; premagati ga; ~ komu prav |soglašati z njim|; dati koga/kaj ~ denar v banko; ~ kaj na zapisnik, v zapisnik; star. ~ knjigo med ljudi izdati; ~ sina v šolo; ~ sina učit; ~ izjavo |izjaviti|; ~ obljubo |obljubiti|; ~ odpoved |odpovedati službo|; ver. ~ odvezo; ~ kuhat; dati kaj za koga/kaj poud.: ~ svoj glas za kandidata |glasovati zanj|; ~ življenje za domovino |umreti za|; knj. pog.: Koliko si dal za avto plačal; ~ ~ liter |plačati pijačo v kaki druščini|; neknj. pog.: ~ čez izbruhniti, izbruhati; posestvo čez ~ prepisati; neknj. pog. dati skozi ~ veliko skozi veliko pretrpeti; nedov., poud. dati na koga/kaj veliko ~ ~ poštenost |zelo ceniti|; v velelniku Daj no daj, kaj boš pravil |izraža zavrnitev|; Dajmo, dajmo, ne tako počasi |izraža ukaz|; Le dajte, povejte po pravici |izraža spodbudo|; knj. pog., z nedoločnikom: Dajmo si ogledati še to oglejmo si; Dajmo ga (piti); Dajte se pomakniti naprej pomaknite se; v zvezi z bog: Bog daj srečo |izraža najboljšo željo|; Zakaj molčiš, bog te je dal |izraža nejevoljo, nestrpnost|; Bog ne daj, da se to zgodi |izraža svarilo, prepoved|
dáti se dám se (á) z nedoločnikom ~ ~ motiti; Vrata se ne dajo zapreti; knj. pog. Daj se kaj videti Pridi na obisk; brezos. Nič se ne da spremeniti |ni mogoče|; s smiselnim osebkom dati se komu Ne da se mu delati; poud., v zvezi kar se da Srečni so ~ ~ ~ |zelo|; Teci, kar se le (najbolj) da
dáti si -ám si (á) ~ ~ duška |v jezi povedati, kar je treba|
Celotno geslo Frazeološki
dáti Frazemi s sestavino dáti:
beséda je dála besédo, čìč ne dá nìč, dáti besédo [kómu], dáti [částno] besédo [kómu], dáti ga na zób, dáti [jíh] kómu na góbec, dáti [jíh] kómu po góbcu, dáti [jíh] kómu po ríti, dáti kàj ad acta, dáti kàj na brádo, dáti kàj na strán, dáti kàj na svêtlo, dáti kóga na čêvelj, dáti kóga na pránger, dáti kóga na rešêto, dáti kóga v kládo, dáti kóga v kòš, dáti kóga v lúknjo, dáti kóga/kàj na bóben, dáti kóga/kàj na tapéto, dáti kóga/kàj na stránski tír, dáti kóga/kàj pod drobnoglèd, dáti kóga pod kòš, dáti kóga/kàj pod lúpo, dáti kóga/kàj v žéhto, dáti kómu banáno, dáti kómu bŕco [v rìt], dáti kómu êno na góbec, dáti kómu êno po góbcu, dáti kómu êno po ríti, dáti kómu kájlo, dáti kómu oróžje v rôke, dáti kómu pêlin, dáti kómu po nósu, dáti kómu po pŕstih, dáti kómu pópra, dáti kríla kómu, dáti na krédo, dáti nôge pod pázduho, dáti [právi] tón čému, dáti rôko v ôgenj za kóga/kàj, dáti svój pečát čému, dáti v èn lônec, dáti v ísti kòš, dáti vsè od sêbe, dáti zelêno lúč za kàj, ne dáti glasú od sêbe, ne dáti níti fícka, ne dáti [niti] póčenega gróša za kóga/kàj, ne dáti [níti] prebíte páre, ne iméti čésa dáti v lônec, ne iméti kàj dáti v lônec
Celotno geslo Etimološki
dáti dám dov.
Pleteršnik
dáti, dám, vb. pf. geben; d. komu kaj; daj mi kruha, vina, piti, jesti; v dar dati, schenken; na posodo d., leihen; za ženo d., zur Frau geben; d. komu zaušnico, eine Ohrfeige geben; d. komu po glavi, einen Schlag auf den Kopf versetzen; — hergeben; ne da krajcarja od sebe; pismo od sebe d., ausstellen; glas od sebe d., einen Laut hören lassen; krava je veliko mleka dala; odgovor, račun d., Rechenschaft ablegen; kup lepih besedi mu da, Ravn.; komu Boga d., jemanden begrüßen, C.; wünschen: dobro jutro, lahko noč d., V.-Cig.; slovo d., den Abschied geben; glas d., Nachricht geben; na znanje d., bekannt geben; — reichen: roko d., die Hand reichen; prsi d. otroku, die Brust reichen; — hingeben: če imam glavo dati, und sollte es mich den Kopf kosten; življenje d. za koga (kaj), das Leben opfern; dušo dati, sterben, Ravn.; na voljo d., freistellen; d. na izbiro, izbiranje, zur Auswahl geben; — bringen, gelangen lassen, schicken; na mizo d., auftragen; pismo na pošto d., aufgeben; knjigo na svetlo d., herausgeben; kravo v rejo d., in die Zucht geben; v vojake d., zum Militär geben; v nauk d., in die Lehre geben, Cig.; = d. koga učit; jajca dati valit domačim kuram, Levst. (Nauk); predivo smo dali prest, wir haben das Spinnhaar zum Spinnen gegeben; srajce sem dal prat, ich habe die Hemden in die Wäsche gegeben; prim. Mik. (V. Gr. IV. 875.); — fügen, geschehen lassen, lassen: ako Bog da, so Gott will; Bog daj, da bi bilo res! Bog ne daj! Gott behüte! daj nam biti milim in dobrim, Ravn.; gluhim je dal slišati, mutastim govoriti, Taube machte er hörend, Blinde sehend; ne bo dal! daraus wird nichts, C.; ni mi dano, es ist mir nicht gegeben, beschieden; vetra d. čemu, etwas verschwinden machen; ali ste mu (vinu) dali vetra? habet ihr gehörig getrunken? vetra d. dvajseticam, verthun; duška d., Luft machen, freien Lauf lassen; prim. dušek; daj mi, da izpregovorim, lass mich aussprechen, Jurč.; srce mi ni dalo, da bi storil kaj tacega, ich konnte es nicht übers Herz bringen; to mi ni dalo priti, dies hinderte mich zu kommen; niso mu dali oditi, sie ließen ihn nicht fort; niso mu dali v hišo, sie ließen ihn nicht ins Haus; dal se je potolažiti, er ließ sich begütigen; ne da si nič dopovedati, er lässt sich nichts sagen, man kann ihm mit Worten nicht beikommen; ne daj se mu pregovoriti, lass dich von ihm nicht überreden; tebi se ne dam tepsti, von dir lasse ich mich nicht schlagen; da bi se jaz dal takemu mlečnjaku! Glas.; ne dajmo se! lassen wir es nicht über uns ergehen! — lassen = machen, dass etwas geschieht: travnike sem dal pokositi, ich ließ die Wiesen mähen; suknjo si d. napraviti; — daj! wohlan! daj, govori! wohlan, sprich! dajmo ga pretepsti! prügeln wir ihn durch! dajte ga pregovoriti; le ga dajte! nur zu! dajte, da končamo to reč! (prim. deti, dejati); — dati koga, meistern, überwältigen; to sem ga dal! Gor.
Prekmurski
dàti dám dov. dati: hocse dati ABC 1725, A4a; nyemu das SM 1747, 85; dá ga SM 1747, 39; priliko dámo KŠ 1754, 74; dai da bi SM 1747, 53; dájte meſzto KŠ 1754, 40; je zapovid dáu KŠ 1754, 34; je dáo KŠ 1771, 433; tam dalou ſze BKM 1789, 36; ſzo dáli SIZ 1807, 5
dàn -a -o dan: nám je dáni SM 1747, 87; bode dáno SM 1747, 39
Vorenc
dati dov.F205, ablocarepoſſoditi, na puſſodo dati; anuntiareoẛnaniti, na ẛnanîe dati; depositorkateri s'rók ; diſsimularepregledati, neahtati, perseneſti, perkriti, potuho dati; do, daredati; elocarepreſſeliti, na fit dati, v'ſhtant dati; explicator, -riskateri iṡlaga, ṡaſtopit; faxit deusde bi Búg dal; indicarepovédati, na ṡnanîe dati, pokaṡati; introdarenotar dati, ſe podati, ſe vdati; obescarenaṡhpiṡ[h]ati, jeiſti dati; obÿcere spemvupanîe dati; perhibere testimoniumprizhati, prizho dati; piacularis, -rekar ſe da k'odpuṡzhanîu; praebere auxiliumpomúzh dati; remanciperetimu predajauzi ṡupèt na prudaj dati; rescribereodpiſſati, na piſmu odgovor dati; respectareṡhtimati, zhaſt dati, reṡgledovati; secundareſrèzhnu ſturiti, ſrèzho dati; sonareṡgoniti, lautati, glaṡ dati, zvinkati; sumptus faceredoſti potroſhiti, vunkai dati; tradereiṡdati, iṡrozhiti, zhès dati; usura beſsaliskadar ſe da 8. od 100; usura ex trientekadar ſe da 4. od 100; usura semiſsiskadar ſe da 6. sa 100; usura unciariakadar ſe da 12. od 100; utinam deus daretah de bi Búg dal; uvae foeciniaegrosdje, kateru doſti droṡhy da; vexatorkateri myrú ne da, poſſa, inu kumrá; vocitarevſeṡkuṡi klizati, imenovati, enu imè dati; prim. daj, dan, dano 
Svetokriški
dati dam dov. dati: Kruha nej ſi hotel dati nedol. ǀ to reſnizo nam je hotel dat nedol. saſtopit s. Duh ǀ vam dam 1. ed. ta beli popir ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh mu almoshno dash 2. ed. ǀ nej sadosti de drugim pohushajne nedash +2. ed. ǀ Kar Bogu shlishi tu Bogu nadash +2. ed. ǀ neſsaj mu da 3. ed. ta cent denaru ǀ kakor ta roſha dà 3. ed. mèd zhebellam ǀ Leta Catharini prou dâ 3. ed. ǀ ona je ſvojga ſijnu skrila, inu ga neda +3. ed. skuhat, inu snejsti ǀ ſvoij drushini ni sbeſſedo, ni s'djanam pohushajna nedà +3. ed. ǀ Bogu ſe samiri, de nedá +3. ed. njemu ſvoi Sveti shegen ǀ ona nej k' obenimu nuzu, ſadu dobriga nadà +3. ed. ǀ ſe sglihata, roko ſi data 3. dv., de hozheta priatela biti ǀ ſvejt, inu hudizh pak ga ogolufata, inu druſiga njemu nedaſta +3. dv. ampak reve, inu shaloſt ǀ damo 1. mn. perloshnoſt ǀ vy pak ym date 2. mn. nekatere groshe ǀ vasho Hzher moshu daste 2. mn. ǀ obene huale mu nedate +2. mn. ǀ inu ſcepter v'roko mu dadò 3. mn. ǀ pignole ym dado 3. mn. jejſti ǀ ali pak manshi mirro dadè 3. mn. ǀ kateri taku shkodliue navuke dajò 3. mn., inu zhloveka sapeleio ǀ nashi vinogradi nam deſſetine nedadò +3. mn. ǀ spodobne zhaſti, inu huale S. Rus. T. nedado +3. mn. ǀ njemu neda do +3. mn. vekshi urednosti ǀ ſerze dadoſi 3. mn.+ sa volo Boshio vſe martre preſtati ǀ daj vel. 2. ed. nam kruhika ǀ dai vel. 2. ed. meni tvoio S. gnado ǀ Bug ti nedai +vel. 2. ed. jutrishniga dneua dozhakat ǀ nedaj +vel. 2. ed. Bug, de bi drugazhi od Marie Matere Boshje miſlili ǀ daimi vel. 2. ed.+ meſſa ǀ aku edn ti vſame ioppo, daimu vel. 2. ed.+ she plaish ǀ Dainam vel. 2. ed.+ tedaj polovizo tvoje shaloſti ǀ Bug tebi dej vel. 2. ed. ſrezho ǀ Vſe lete ſi vſhe enkrat v'nasho oblast dal, dei vel. 2. ed. tedaj nam tudi, lete, kateri ſo tudi shiveli, kakor ony ǀ Vſimimo tedaj Ceſſarju leto hualo, ter daimo vel. 1. mn. jo Nashimu Odresheniku Chriſtuſu JESUSU ǀ Veſſelimoſe, inu zhaſt dajmu vel. 1. mn. Bogu ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna ǀ dejte vel. 2. mn. y en dober ſvit ǀ Nikar nedaite +vel. 2. mn. S. Rus. T. enimu katiri je hudoben kakor en peſſ ǀ njemu je bil ta leben dal del. ed. m ǀ obeniga lona ne bo dall del. ed. m ǀ Gospud Bug vam je bil dau del. ed. m tiga Synu ǀ jeſt bi nedal +del. ed. m zhes pet vinariu sa leto kravizo ǀ Synvu ſi bila imè dalla del. ed. ž Ruben ǀ je bila dala del. ed. ž tulikajn blaga ǀ Vsaketera deshela po ſvojm jeſiku je Bogu imè data del. ed. ž ǀ meni drugiga bi nadala +del. ed. ž temuzh en ſam guant ǀ kadar moja dusha bo prishla iskat tu moje greshnu truplu na ſodni dan, de bi raitingo dalu del. ed. s od ſvojga lebna ǀ njegovu truplu en lep duh je od ſebe dallu del. ed. s ǀ S. Iogri nam ſo en exempel dali del. mn. m ǀ ſmò radi almoshno dalli del. mn. m ǀ petleriu pak de bi imel od sheie umreti bi ene kapelze nedali +del. mn. m ǀ taku de bi ſe njemu kriviza godilla, kadar bi njemu libre nedalli +del. mn. m ǀ Aron je menil de shene nihdar nebodo pervolile, inu nijh slatù dallè del. mn. ž … ali k'zhastu tiga Malika prezei ſo dalle del. mn. ž ǀ de s'vashim truplom nebote drugim pohushajna dale del. mn. ž dati se pustiti se: ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà +3. ed. vezh vun potegnit čez dati predati, izročiti: Judom ga zhes dash 2. ed., de ga bodo krishali ǀ Christus poprej glavo doli perpogne, inu potle dusho zhes da 3. ed. ǀ vidimo, de poprej dusho zhes dadò 3. mn., inu ſhe li kadar vmerjò ǀ Rihtnim hlapzom yh zhes dadò 3. mn. ǀ puſtimo hudizham kar Bug ym je zhes dall del. ed. m ǀ kadar bi tebe tvoja Goſpoiska Rabelnu zhes dalla del. ed. ž ǀ vas bodo Angelzi, inu Svetniki sapuſtili, inu tem smerdlivem hudizkom zhes dalli del. mn. m nah dati popustiti, biti popustljiv, prizanašati: en hishni Gospodar imà s'ſvojo sheno shiveti, lubit, poterplejne imeti, inu nah dati nedol. ǀ k' ſnaminu de groſovitnoſt tyh marter bo nag dalla del. ed. ž ǀ kadar uode ſo bile nah dalle del. mn. ž, ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki hrib Armenie noter dati navesti, nakazati: Noter da 3. ed. Iſmaelu de Iſaka ie vuzhil malikovati ǀ hude miſli mu noterda 3. ed. ǀ vſe tu vam noter da 3. ed. Hudizh ǀ Ali Bug ſe vsmilij zhes Iosepha, inu njegovim bratom noter da 3. ed. to miſsu, de onij ſo bilij njega is shterne isulekli rajtingo dati položiti račun, odgovarjati: kadar imajo rajtingo Bogu pred ſpovednikam dati nedol. ǀ Tudi vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati nedol., od tajste premajhine mire, inu vage s'katerimi ſte ludy goluffali ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna slovo dati slovo dati, odsloviti: je urshoh imela taiſtom slavu dati nedol. ǀ mu ſapovei de ima ſlavu s'hishe taiſti ſvoij priatelzi dati nedol. ǀ hitru mu ſlavu da 3. ed. ǀ ſo ga proſsili de bi taisti loterzi Slavu dal del. ed. m ǀ bote ſlavu dali del. mn. m tej vashi priatelzi srce dati opogumiti: ſerze da 3. ed. ſvojm, Iogrom, Kateri tudi polovizo od shalosti, inu ſtraha martvi ſo bily ǀ gdu menite Nem. Nem. de je bil tako muzh, inu ſerze dal del. ed. m Chriſtuſu vshe polovizo mertvimu ǀ Gdu je bil dal serze del. ed. m, inu muzh tej zartani Gospej Iudit ven se dati predstaviti se (za nekoga drugega), izdati se: sa tiga volo ſe vun dà 3. ed. sa nje ſtriza ǀ Se vun dadò 3. mn. ſa tu kar nejſo, de li ludje ogolufaio, inu dobizhik imaio ǀ ie enkrat dial Iudom, kateri ſe ſo zhudili de Chriſtus Se ie ſa boga vun dal del. ed. m vero dati verjeti: takorshnem nimamo vere dati nedol., ter cilu yh imenuie norze, kateri hozheo is Svejsd prerokouati ǀ zhe meni nhzhete vero dati nedol., vſaj Resnizi Nebeſhki, Chriſtuſu Ieſuſu bote mogli veruati ǀ Beſsedam S. Blasha ſte vero dale del. mn. ž
Besedje16
dati glag. dov. ♦ P: 51 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, MS 1593, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Črnovrški
dati
Zadrečki
dati1 d.
Zadrečki
dati2 d.
Celotno geslo Kostelski
datiˈdat ˈdaːn dov., 2. os. mn. ˈdaːšte
Gledališče
dáti iztóčnico dám -- dov.
Celotno geslo Sinonimni
dáti jih dám jih dov.
GLEJ ŠE: natepsti
Celotno geslo Vezljivostni
dáti na dám na nedovršni glagol, glagol ravnanja
čustvenostno kdo/kaj ceniti koga/kaj
Sosed veliko da nase.
Besedje16
dati navejst gl. dati, na, vest ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje16
dati naznajne gl. dati, na, znanje ♦ P: 3 (DJ 1575, DB 1578, DPr 1580)
Število zadetkov: 44