Fran > SSKJ

dežéven -vna -o [dəž] prid. (ẹ́) nanašajoč se na dež, deževanje: deževen dan; deževna doba, deževno vreme / deževna pokrajina / deževni oblak; deževne kaplje

dežévno prisl., v povedni rabi: deževno je

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

gŕd -a -o in -ó prid., gŕši stil. gŕji (ȓ ŕ) 

1. 1. ki ima v estetskem pogledu negativne lastnosti, ant. lep: ima grd obraz; grdi zobje; grd je in nesimpatičen; grda kombinacija barv; grda pisava; grda ureditev prostorov; grd kot smrtni greh, kot strašilo / ima grd glas neblagoglasen, hreščeč; grd vonj neprijeten, zoprn; jedli so pse in drugo grdo golazen ostudno, ogabno
   // umazan, nečist: predpasnik je že grd, treba ga bo oprati; ne jej z grdimi rokami; ima grdo delo
2. 2. ki ima negativne, nesprejemljive lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: on je grd človek / kot nagovor: molči, grdoba grda, lenoba grda; grdi otrok, kaj se potepaš; otr. ti grda muca / ne bodi grd z ljudmi neobziren, neuslužen; grd si, če jim ne pomagaš / grdi naklepi; lotil se je grdega posla; grdo ravnanje
   // ki je posledica teh lastnosti: ima grde navade; grdo ravnanje, vedenje / govori grde besede / dajali so mu grde priimke nespodobne
   ● pog. ima grd jezik obrekuje; nedostojno govori; evfem. ima grdo bolezen spolno, venerično; ekspr. bila je grda hči slabo, neprimerno je ravnala s starši
3. 3. s širokim pomenskim obsegom slab, nekvaliteten: vse naokoli se je razprostiral grd svet, samo skalovje; grda cesta; grda moka / imeli smo grdo pomlad brez sonca, z obilico vlage; grdo vreme deževno, oblačno
4. 4. ki vzbuja neprijeten, neugoden občutek: grdi spomini; grde sanje; ekspr. pusti te grde številke
5. 5. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji: začutil je grdo bolečino; v nalogi so grde napake / na nogi mu zija grda rana
   // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: grd lenuh; bil je grd skopuh

grdó tudi gŕdo 
1. 1. prislov od grd: skakalec je grdo doskočil; grdo gleda z gubanjem čela in mrščenjem obrvi izraža jezo, nevoljo; grdo izdelan; grdo se motiš o tej stvari; grdo je naredil, da jih ni povabil; grdo piše; grdo ravna z otroki; prav grdo sem se uštel / v povedni rabi jutri bo najbrž grdo deževno, oblačno
2. 2. v povedni rabi izraža neprimernost česa: grdo je piti iz enega kozarca; grdo je, če jim ne pomagate; grdo je, da tega nisi povedal
   ● grdo se drži ima neprijazen, namrščen obraz; je jezen; ekspr. že dalj časa me grdo gleda je jezen name; ekspr. laže, da je grdo zelo laže; star., kot vljudnostna fraza pijan je bil, ne bodi grdo reči, kot krava

gŕdi -a -o sam.: grde ne mara, lepe pa ne dobi; ni šlo ne z lepo ne z grdo ne s prigovarjanjem ne s silo, pritiskom; tudi grdo ima v umetnosti svoje mesto; do grdega sta se sprla zelo, hudo; v grdem ne hodi ven ob slabem, deževnem vremenu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

skazíti -ím tudi izkazíti -ím dov., skázil tudi izkázil (ī í) 

1. 1. spremeniti naravno, pravilno obliko česa: bolezen ga je skazila; v pretepu so mu skazili obraz
   // spremeniti prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: skaziti smisel umetniškega dela; stvar se je skazila
2. 2. narediti kaj
   1. a) manj lepo: brazgotina ji je skazila obraz; od jeze se mu je skazilo lice
   2. b) manj popolno, dovršeno: nova stavba je skazila okolje; neprimeren okvir skazi sliko / ocena iz matematike mu je skazila spričevalo
      // nav. ekspr. povzročiti, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti; pokvariti: skaziti komu veselje; vse nam je skazil; s svojim vedenjem je skazil zabavo
      ● ekspr. kar prime v roke, vse skazi pokvari; star. v taki družbi se bo fant skazil moralno pokvaril; ekspr. načrt se je skazil ponesrečil; ekspr. vino se je skazilo je postalo manj kvalitetno, se je pokvarilo; ekspr. vreme se je skazilo postalo deževno, mrzlo

skažèn -êna -o tudi skážen -a -o tudi izkažèn -êna -o tudi izkážen -a -o: skažen obraz; skažena podoba resničnosti; skaženo blago
● preg. brez glave storjeno, gotovo skaženo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

zanìč prid. neskl. (ȉ) 

1. 1. nav. ekspr. zelo slab:
   1. a) zanič cesta; te cigarete so zanič; vino je zanič / gledati zanič film / zanič hrana brez okusa; zanič vreme deževno, mrzlo; ta zdravila so zanič zelo neučinkovita
   2. b) zanič obrtnik / imeti zanič oči biti zelo slaboviden
   3. c) taka politika je zanič
   4. č) zanič vidljivost na cesti / imeti zanič dohodke
   5. d) zanič novice
   6. e) bolnik je danes zanič; vsako leto je bolj zanič
2. 2. ki je popolnoma neprimeren za (nadaljnjo) uporabo: pralni stroj je zanič; zavreči čevlje, ki so zanič; zanič stvari odpeljati na odpad; stopnice so že zdavnaj zanič / ekspr. za vojsko je zanič nesposoben
   ● ekspr. nima otrok, je zanič je neploden

zanìč prisl.: ne godi se mu zanič; zanič živeti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

prevalíti -ím dov., preválil (ī í) 

1. 1. spremeniti lego, položaj česa tako, da se premakne okoli svoje osi: sam ni mogel prevaliti hloda; prijel ga je in prevalil čez hrbet; telovadec se je dvakrat prevalil naprej; prevaliti se z boka na trebuh
   // z valjenjem, kotaljenjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prevaliti sod na podstavek; prevalil se je k njemu; prevaliti se čez ograjo, skalo
2. 2. ekspr., navadno v zvezi z na narediti, da postane kdo drug deležen česa: svoje dolžnosti je rad prevalil na druge; vso krivdo za neuspeh so prevalili nanj / večji del bremena so prevalili na ramena delavcev
3. 3. publ., navadno v zvezi s pot prehoditi, prepotovati: danes je prevalil že več kilometrov dolgo pot
   ● ekspr. prevaliti klanec, sedlo priti čez klanec, sedlo

prevalíti se 
1. 1. ekspr. iti mimo, čez, navadno v velikem številu: čakali so, da se bo sovražnik prevalil; čez deželo se je prevalila armada turistov
2. 2. prevesiti se: pot se je prevalila navzdol; svet se tu prevali na drugo stran
   ● ekspr. od takrat so se prevalila že desetletja minila; redko deževno vreme se je prevalilo v sončno spremenilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

usráti se usérjem se dov., usêrji se userjíte se (á ẹ́) vulg. iztrebiti se: otrok se je usral; usrati se v hlače; usrati se od strahu
● vulg. userjem se na njegove nasvete ne cenim jih, ne upoštevam jih; vulg. usrati se pred kom zbati se, izgubiti pogum in zato popustiti, odnehati

usrán -a -o 
1. 1. deležnik od usrati se: otrok je bil po nogah ves usran; usrane hlače
2. 2. umazan, nečist: kaj si delala, da imaš tako usrano obleko; ne jej z usranimi rokami / ne hodi po sobi z usranimi čevlji blatnimi; do kolen usran / to je usrano delo
3. 3. nepomemben, ničvreden: to je naredil za nekaj usranih fickov; zaradi te usrane kupčije se pa res ne bomo prepirali / kot psovka molči, reva usrana
   ● vulg. pa prideš v takle usran hotel neugleden, slab; vulg. tebe bodo hvalili, jaz bom pa usrana brez ugleda, osramočena; vulg. danes je pa res usrano vreme deževno, oblačno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

vrême -éna s (é ẹ́) stanje ozračja glede na temperaturo, vlago, oblačnost: vreme se je izboljšalo, ustalilo; pog. vreme bo še nekaj časa držalo; vreme lepo kaže; ekspr. vreme se kisa; napovedovati, opazovati vreme; v takem vremenu ne gremo na sprehod; deževno, jasno, mrzlo, oblačno, sončno, spremenljivo, vetrovno vreme / aprilsko vreme spremenljivo, nestalno; lepo vreme sončno, jasno; slabo vreme deževno, mrzlo
● vznes. pesnik je upal, da se bodo vremena zjasnila da se bodo razmere, okoliščine izboljšale

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

klíma -e ž (ī) 

1. 1. navadno s prilastkom povprečne vremenske razmere, značilne za določen kraj ali področje, podnebje: nezdrava klima; kraj ima ugodno klimo / priporočajo mu spremembo klime / alpska, gorska, morska, tropska klima; suha, vlažna, zmerna klima / umetna klima
   ♦ geogr. kontinentalna klima z ostro zimo in vročim poletjem; sredozemska klima subtropska klima z milo, deževno zimo in suhim, vročim poletjem; subtropska klima
   // publ. duhovno ozračje, vzdušje: družbena klima; ti dogodki so povzročili težko politično klimo; ustvarjanje neznosne klime v delovnem kolektivu
2. 2. žarg., teh. klimatska naprava: klima ni delovala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

píškav -a -o prid. (í) 

1. 1. črviv: piškav oreh; piškavo sadje / piškava miza
2. 2. ekspr. ki ima razmeroma majhne razsežnosti; droben: pridelali so piškav krompir; letos so jabolka sicer piškava, so pa okusna
   // slaboten, bolehen, šibek: bil je precej piškav otrok / ima piškave zobe gnile
3. 3. slabš. malovreden, ničvreden: zakaj se družiš s tem piškavim človekom / pravi, da je ves svet piškav
4. 4. ekspr. majhen, neznaten: pridobil si je bolj piškav ugled; piškavo upanje / njegovo znanje je precej piškavo / ni hotel delati za tako piškavo plačo
   // nevažen, nepomemben: piškavi razlogi za prepir; tale piškava novica je razburila vse mesto / piškava zmaga
   ● ekspr. to ni vredno piškavega lešnika, oreha zelo malo, nič; ekspr. v nedeljo je bilo prav piškavo vreme slabo, deževno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

pokváriti -im dov. (á ȃ) 

1. 1. narediti kaj slabše, neuporabno: z nepravilnim ravnanjem pokvariti aparat; stroja ni popravil, pač pa ga je še bolj pokvaril; otrok je pokvaril uro; gramofon se je pokvaril / težka vozila so pokvarila cesto; ekspr. tipkarica pokvari dosti papirja; blago se je med prevozom pokvarilo
2. 2. narediti kaj manj popolno, dovršeno: hiše so pokvarile naravo okrog jezera; neprimeren okvir sliko pokvari; pokvariti povest s popravki / s kuhanjem pokvariti hrano narediti manj kvalitetno; ekspr. pokvariti medsebojne odnose poslabšati; vsaka nadaljnja beseda bi pokvarila učinek zmanjšala; pokvariti si zdravje
   // povzročiti (hujšo) okvaro: pretesni čevlji so mu pokvarili noge; zaradi slabe svetlobe si je pokvaril oči; pokvariti si zobe z neprimerno hrano; pokvariti si želodec / pokvariti si vid
3. 3. povzročiti, da kdo nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: slaba družba ga je pokvarila; bal se je, da bi se mu otroci pokvarili / pokvariti značaj naroda / en učenec je pokvaril vse druge
4. 4. povzročiti, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: incident je pokvaril razpoloženje; pokvaril mu je veselje do nadaljnjega dela / slabo vreme je pokvarilo izlet; dogodek je pokvaril družbi ves večer; s svojim ravnanjem ji je pokvaril življenje
5. 5. povzročiti, da kaj ne uspe, je manj uspešno: pokvaril mu je igro; nepredviden dogodek mu je pokvaril načrte; s svojim prihodom sva mu pokvarila čakanje na lisico
   ● ekspr. pokvariti oceno poslabšati; ekspr. položaj na fronti se je pokvaril poslabšal; vreme se bo pokvarilo postalo bo deževno, mrzlo

pokváriti se postati neužiten, slab: jed se na toplem hitro pokvari; krma se je zaradi vlažnih prostorov pokvarila

pokvárjen -a -o: pokvarjen kruh; zaradi slabega uspeha ima počitnice pokvarjene; pokvarjeno orodje; moralno pokvarjen človek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

slàb slába -o tudi -ó prid., slábši (ȁ á) 

1. 1. ki ima negativne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: slab človek; v slabi družbi je začel popivati / imajo slabe namene; daje jim slab zgled; ima mnogo slabih lastnosti; ekspr. biti na slabi poti
   // ki ima negativne lastnosti v odnosu do ljudi: slab sosed / biti v slabih odnosih
2. 2. s širokim pomenskim obsegom ki zaželene lastnosti, kakovosti nima v zadostni meri: slab okus nezrelega sadeža; slab zrak; težko je vozil po slabih gorskih poteh; ti čevlji so iz slabega usnja; slabo vino / slaba literatura / slab spomin / imel je slab dan bil je neuspešen, neučinkovit; nerazpoložen; piše v slabem jeziku nepravilnem, izrazno pomanjkljivem; pog. ima slabe živce je živčen; slaba hrana brez okusa; v majhni količini, premalo izdatna; ima zelo slabo srce bolno; slabo vreme deževno, mrzlo
   // ki dolžnosti ali delovnih zahtev ne izpolnjuje v zadostni meri: je slab čevljar; bil je slab oče / slab pesnik; te ptice so slabe letalke / slabi prevodniki toplote; slaba nosilnost tal / imeti slabe oči biti slaboviden
   // glede na določene zahteve neuspešen, neučinkovit: imeli so slab delovni načrt; njihov način obdelovanja zemlje je slab; slaba politika / slab začetek
3. 3. ki glede na možni razpon ne dosega zadovoljive stopnje: ima slab čut za barve; slab položaj delovne organizacije; dosegli so slabe rezultate; napravil je slab vtis; slaba ocena; slaba vidljivost na cesti; dekle je bolj slabega zdravja
   // po količini, vrednosti majhen: ima slabe dohodke; slaba letina / slab obisk poletnih prireditev
4. 4. ki prinaša neprijetnosti, težave: slabi časi so nastopili; slab poklic si je izbral; imela je same slabe novice; vsaka stvar ima dobre in slabe strani; to je slabo znamenje / živeti v slabih razmerah; imeti slabo življenje / pri tej odločitvi je imel slab občutek
   // ki ne prinaša gmotnih koristi: to je bila slaba kupčija; imeti slabo službo
5. 5. navadno v povedni rabi ki glede na kak kriterij, normo, zahtevo ne ustreza, ne zadovoljuje: ima slab tek; naloga je slaba; učenka je v slovenščini bolj slaba
6. 6. v povedni rabi ki ne vpliva ugodno, ne koristi: daljša prekinitev dela je slaba / pretirana strogost je slaba
7. 7. z izrazom količine ki ne dosega točne mere: do glavnega mesta je slabih sto kilometrov; steklenica je bila za slabe tri prste odpita; v slabi uri bo delo končano
8. 8. navadno v povedni rabi ki je brez moči, onemogel zlasti zaradi bolezni: bolnik je še slab; bil je tako slab, da se je že pri vratih zgrudil; mati je že zelo slaba
   // redko slaboten, nebogljen: slab otrok mirno spi; slab sem kot kaplja na veji
9. 9. ki glede na intenzivnost ne zadošča, ne ustreza: na tako slabem ognju ni mogoče kuhati; bolijo te oči, ker bereš pri slabi luči; svetloba je bila slaba, da ni ničesar razločil
   // ki dosega nizko stopnjo glede na učinek, posledico: kuhaj pet minut na slabem ognju; pihal je slab veter / spregovoril je s slabim glasom slabotnim
10. 10. ekspr. izraža vsebinsko zanikanje samostalnika, na katerega se veže: ti si mi slab prijatelj; to je zanj slaba tolažba; s tem si mi naredil slabo uslugo
11. 11. ekspr., z nikalnico ki ima določene pozitivne lastnosti v precejšnji meri: po svoji naravi ni slab človek; to ni slab predlog; petje ni bilo slabo
    ● poznam ga kot slab denar zelo dobro, zlasti po slabih lastnostih; prišel je na slab glas ljudje so dobili negativno mnenje o njem; petek, slab začetek po ljudskem verovanju delo, stvar, ki se začne v petek, (rade) spremljajo težave, neprijetnosti; ekspr. ima slabo glavo se težko uči; pog. je v slabi koži čuti se bolnega; je bolan; je slabo razpoložen; pog. ima slabo kri je slabokrven; ekspr. vsa stvar stoji na slabih nogah ni trdna, zanesljiva, ni dobro utemeljena; ekspr. imeti slabo vest neugoden občutek zaradi zavesti krivde; biti slabe volje nezadovoljen, žalosten; bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo človek si prizadeva za dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri tem ovirajo; preg. po slabi družbi rada glava boli

slabó 
1. 1. prislov od slab: slabo gospodari; slabo govori angleško; slabo misliti o ljudeh; pošteno ni bilo, slabo ste ravnali; to noč je slabo spal / slabo je oblečen pomanjkljivo; v stara, ponošena oblačila; slabo prodati po nizki ceni, brez pravega dobička; slabo vidi in sliši nerazločno, nejasno; takrat so slabo živeli v pomanjkanju
2. 2. izraža nezadostnost dejanja: stene so slabo izolirali; učenka je slabo odgovarjala; slabo se sliši; slabo se uči; polje je slabo obdelano; smeh s slabo prikrito užaljenostjo
   // izraža nezadostno stopnjo: ta njiva slabo rodi; slabo zasluži; gledališče je bilo lani slabo obiskano
3. 3. v povedni rabi izraža
   1. a) neprimernost, škodljivost česa: če v tem času dežuje, je to slabo za letino; slabo je, da toliko kadiš; slabo je bilo, da se ni z nikomer posvetoval
   2. b) nezadovoljivost razmer, okoliščin: z očetom je slabo; slabo se ima
   3. c) s smiselnim osebkom v dajalniku nezadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja: v avtobusu ji je vedno slabo; slabo se jim godi; slabo mu gre; zaradi vročine mu je postalo slabo / pog. matematika mu gre slabo
   4. č) v nikalnih stavkih precejšnjo zadovoljivost razmer, okoliščin: ni slabo, nič se ne pritožujem; ne bi bilo slabo, če bi mi kdo pomagal
      ● pijača mi slabo dene škoduje; pog. to blago slabo gre se slabo prodaja; ekspr. slabo kaže položaj je tak, da ni pričakovati ugodnih rešitev; ekspr. pri meni boš slabo naletel ne boš dosegel tega, kar hočeš, pričakuješ; ekspr. slabo se mu piše njegov položaj je tak, da ni pričakovati zanj ugodnih rešitev; slabo se počuti počuti se bolnega; pog. v šoli ga imajo slabo zapisanega imajo slabo mnenje o njem

slábi -a -o sam.: pomagal je dobrim in slabim; ekspr. slaba (mu) kaže (njegov) položaj je tak, da ni pričakovati (zanj) ugodnih rešitev; ekspr. utegne ti slaba peti lahko boš težko živel; boš v neprijetnem, nevarnem položaju; ekspr. slaba mu prede težko živi; je v neprijetnem, nevarnem položaju; nič slabega ji ne morem očitati; storil je več dobrega kot slabega; delili so si dobro in slabo; bolezen se mu je obrnila na slabše; tisti brez dela so na slabem; bil je na slabšem kot kdorkoli od njih; prim. slabši

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

kazíti -ím nedov., kažèn in kazèn (ī í) 

1. 1. delati kaj manj lepo: kazil ga je debel vrat; lice ji je kazila bradavica; to jo zelo kazi
   // nav. ekspr. vplivati tako, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: njeno nerazpoloženje mi je kazilo srečo, veselje / slabo vreme ni kazilo dobre volje
2. 2. star. vplivati moralno negativno; kvariti: s takim govorjenjem kazi mladino, otroke

kazíti se redko  kvariti se, slabšati se: v tej vročini se hrana kazi
● ekspr. vreme se že kazi postaja deževno, mrzlo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

kváriti -im nedov. (á ȃ) 

1. 1. vplivati tako, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: ne kvari razpoloženja s takim pripovedovanjem; ni mu hotel kvariti sreče; ta misel mu kvari veselje do vojaškega življenja / ni hotel kvariti prijetne družbe
   // vplivati moralno negativno: s svojim vedenjem kvari otroke / to mu kvari značaj
2. 2. delati kaj manj popolno, dovršeno: slika kvari simetrijo; napaka kvari smisel zgodbe / nikar (si) ne kvari oči / z rezanjem pločevine kvariš škarje

kváriti se postajati neužiten, slab: vino se je začelo kvariti / v tej vročini se hrana kvari
// postajati slabši, neuporaben: igrače se kvarijo; avtomobil se je začel kvariti
● vreme se kvari postaja deževno, mrzlo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

pokazíti -ím dov., pokázil; pokažèn in pokazèn (ī í) 

1. 1. narediti kaj
   1. a) manj lepo: brazgotina mu je pokazila obraz
   2. b) manj popolno, dovršeno: ilustracije so knjigo pokazile / pazil je, da ne bi pokazil dobrega vtisa
2. 2. nav. ekspr. povzročiti, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti; pokvariti: njegovo govorjenje je pokazilo večer
3. 3. star. povzročiti, da kdo nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; pokvariti: slaba družba ga je pokazila

pokazíti se ne dati (pričakovanega) uspeha, rezultata: vsi njihovi načrti so se pokazili; portret se je slikarju pokazil / jed se je pokazila
● vreme se je pokazilo postalo je deževno, mrzlo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

mediteránski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Sredozemsko morje ali obkrožajoče ga dežele; sredozemski: mediteranske države / mediteranska flora / njegove slike izdajajo mediteranski temperament
♦ arhit. mediteranska hiša kamnita hiša s položno streho, krito s korci; geogr. mediteransko podnebje subtropsko podnebje z milo, deževno zimo in suhim, vročim poletjem, sredozemsko podnebje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

podnébje -a s (ẹ̑) navadno s prilastkom povprečne vremenske razmere, značilne za določen kraj ali področje: kraj ima ugodno podnebje / v tem podnebju se prijetno počuti; zdravniki mu priporočajo spremembo podnebja / alpsko, morsko, tropsko podnebje; hladno podnebje; milo podnebje brez hudega mraza in velike vročine; ostro podnebje s hudim mrazom in veliko vročino; suho, vlažno, zmerno podnebje
♦ geogr. celinsko ali kontinentalno podnebje z ostro zimo in vročim poletjem; sredozemsko podnebje subtropsko podnebje z milo, deževno zimo in suhim, vročim poletjem; subtropsko podnebje
// publ. duhovno ozračje, vzdušje: družbeno podnebje / v delu je opisano moralno podnebje malomeščanske družbe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

sfížiti -im dov. (í ȋ) pog. pokvariti: ves načrt nam je sfižil / vreme se je sfižilo postalo je deževno, mrzlo
// vse se mu sfiži, česar se loti ponesreči. spodleti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

sredozémski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Sredozemsko morje ali obkrožajoče ga dežele: sredozemske države / sredozemske rastline / sredozemska kultura
♦ arhit. sredozemska hiša kamnita hiša s položno streho, krito s korci; mediteranska hiša; geogr. sredozemsko morje morje, zajedeno globoko v celino in povezano z oceanom z ozkimi prelivi; sredozemsko podnebje subtropsko podnebje z milo, deževno zimo in suhim, vročim poletjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

vremenoslóvec -vca m (ọ̑) strokovnjak za vremenoslovje: vremenoslovci napovedujejo deževno vreme

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

etézijski -a -o prid. (ẹ́) geogr., v zvezi etezijsko podnebje subtropsko podnebje z milo, deževno zimo in suhim, vročim poletjem; sredozemsko podnebje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.