Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Jezikovna
Besedna družina s korenom »dež«

Zanima me, če spada deževnik v isto besedno družino kot dež.

Celotno geslo Etimološki
dȅž dežjȁ m
Pleteršnik
dəžjebràn, -brána, m. = dežnik, Jan., C.
Celotno geslo eSSKJ
dežníček dežníčka samostalnik moškega spola [dežníčək] in [dəžníčək]
    1. navadno ekspresivno dežnik, zlasti manjši
    2. kar spominja na manjši dežnik
    3. okrasek v obliki dežnika, zlasti na sadnih, sladolednih kupah
ETIMOLOGIJA: ↑dežnik
SSKJ²
dežníček -čka [dəžničək] m (ī)
manjšalnica od dežnik: lep, moderen dežniček ni pri taki plohi nič zalegel
♦ bot. apneni dežniček v plitvem morju rastoča zelena alga z gobi podobnim klobukom na tankem peclju, Acetabularia mediterranea
Celotno geslo eSSKJ
dežník dežníka samostalnik moškega spola [dežník] in [dəžník]
    1. priprava z zložljivim nepremočljivim platnom in ročajem za zaščito pred padavinami; SINONIMI: neformalno marela
    2. užitna goba z večjim klobukom z rebrasto trosovnico in obročkom na tankem betu; primerjaj lat. Macrolepiota procera; SINONIMI: dežnikarica, neformalno marela, iz biologije orjaški dežnik
      2.1. ta goba kot hrana, jed
    3. vojaški obrambni sistem, ki ščiti pred napadi iz zraka
    4. kar združuje deležnike, dejavnosti, vsebine s skupnimi cilji, zlasti zaradi težnje po večji usklajenosti, učinkovitosti; SINONIMI: neformalno marela
    5. ekspresivno kdor deluje kot zaščitnik
STALNE ZVEZE: orjaški dežnik
ETIMOLOGIJA: ↑dež
SSKJ²
dežník -a [dəžnik] m (í)
priprava z ročajem in z zložljivo streho za zaščito pred dežjem: odpreti, razpeti dežnik; ker je nehalo deževati, je zaprla dežnik; svilen dežnik; stojalo za dežnike / moški, ženski dežnik
♦ bot. orjaški dežnik užitna lističasta goba z visokim, votlim betom, Macrolepiota procera
Pravopis
dežník -a [də] m (í) odpreti ~; |goba|
Celotno geslo Sinonimni
dežník -a m
priprava z ročajem in z zložljivo streho za zaščito pred dežjempojmovnik
SINONIMI:
ekspr. dežniček, neknj. pog. marela, zastar. parazol
GLEJ ŠE: goba
Pleteršnik
dəžník, m. der Regenschirm, Cig., Jan., C., nk.
Celotno geslo eSSKJ
dežníkar dežníkarja samostalnik moškega spola [dežníkar] in [dəžníkar]
    kdor se ukvarja s popravljanjem, izdelovanjem dežnikov
ETIMOLOGIJA: ↑dežnik
Celotno geslo eSSKJ
dežníkarica dežníkarice samostalnik ženskega spola [dežníkarica] in [dəžníkarica]
    1. užitna goba z večjim klobukom z rebrasto trosovnico in obročkom na tankem betu; primerjaj lat. Macrolepiota procera; SINONIMI: dežnik, neformalno marela, iz biologije orjaški dežnik
      1.1. ta goba kot hrana, jed
    2. ženska, ki se ukvarja s popravljanjem, izdelovanjem dežnikov
ETIMOLOGIJA: ↑dežnik
SSKJ²
dotíčni -a -o prid. (ȋ)
pisar. ki se o njem govori, nanj misli; ta1, tisti: prinesel mu je dotično knjigo, za katero ga je prosil
    dotíčni -a -o sam.:
    dotični, ki je pozabil dežnik, naj se zglasi v pisarni
SSKJ²
garderóba -e ž (ọ̑)
1. prostor za shranjevanje obleke, prtljage: oddati plašč v garderobo / kovček je dal v garderobo na postaji v shrambo za prtljago
// prostor za preoblačenje; oblačilnica: zraven telovadnice so garderobe in prhe; igralska garderoba; garderoba kopališča
2. oblačila, ki jih kdo ima: ima bogato garderobo; dopolniti poletno garderobo; na potovanju je dežnik nepogrešljiv del osebne garderobe / študentje so si izposodili kostume za igro iz gledališke garderobe; pren., knjiž. metafore so vzete iz ekspresionistične garderobe
SSKJ²
gospêjin -a -o (ȇ)
svojilni pridevnik od gospa: gospejin dežnik; gospejina soba je bila bogato opremljena
Celotno geslo Sinonimni
izbóčiti se -im se dov.
dobiti navzgor, navzven ukrivljeno obliko
SINONIMI:
izbokati se, vzbočiti se, knj.izroč. izbokniti se, ekspr. izbuhniti se, ekspr. nabuhniti se, ekspr. nagrbiti se, ekspr. napeti se, ekspr. napihniti se, ekspr. zgrbiti se
GLEJ ŠE: vbočiti se
Jezikovna
Izgovor izpeljank iz samostalnika »dež« ter raba predloga »v« oz. »na«

Kako se pravilno izgovori besedo dežnik? V SP je napisana ena možnost (dežník -a [də]), po SSKJ sta dovoljeni dve možnosti ([dežník] in [dəžník]), na portalu Franček pa je posnetek izgovora s širokim e.

Kaj je prav, živim na Javoru/Krtini ali v Javoru/Krtini (mišljeni sta naselji), grem na Javor/Krtino ali v Javor/Krtino, prihajam iz Javora/Krtine ali z Javora/s Krtine? Na spletni strani Amebis Besane je napisana 2. možnost, torej (kje) v Javoru/Krtini ..., pri Jesenicah in Ptuju pa piše (kje) na Jesenicah/Ptuju. Od česa je odvisna raba predloga v ali na ob zem. lastnem imenu (kraja, mesta, naselja ...)?

Celotno geslo Sinonimni
izgubíti -ím dov.
1.
kaj izraža, da kdo nehote, nepričakovano pride v položaj, ko ne ve, kje je določena stvar
SINONIMI:
zgubiti, pog. biti ob kaj, pog. priti ob kaj, knj.izroč. razgubiti, pog. vsejati, pog. zapraviti, vulg. zasrati
2.
kaj izraža, da kdo pride v položaj, stanje, ko pri njem ni več določene stvari, lastnosti, možnosti razpolaganja s čim
SINONIMI:
neknj. pog. priti ob kaj
3.
kaj/v čem/pri čem izraža, da je kdo neuspešen v tekmovalnem delovanju dveh nasprotnih strani
SINONIMI:
biti poražen, publ. beležiti poraz
GLEJ ŠE: zmagati, nerazsoden, nerazsoden, oglušeti, omedleti, omedleti, oslabeti, oslepeti, plešast, razburiti se, spregledati, umreti, ustrašiti se, zaljubiti se, zaposlitev, zaposlitev
Celotno geslo Sinonimni
izgúbljati -am nedov.
1.
kaj izraža, da kdo nehote, nepričakovano (večkrat) prihaja v položaj, ko ne ve, kje je določena stvar
SINONIMI:
zgubljati, zastar. izgubivati, knj.izroč. razgubljati
2.
kaj izraža, da je kdo v položaju, stanju, ko je določena stvar, lastnost, možnost razpolaganja s čim pri njem prisotna v vse manjši meri
SINONIMI:
dobivati, knj.izroč. gubiti2, zastar. izgubivati, neknj. pog. prihajati ob
3.
kaj izraža, da je kdo (večkrat) neuspešen v tekmovalnem delovanju dveh nasprotnih strani
SINONIMI:
biti poražen v čem/pri čem, publ. beležiti poraz, zastar. izgubivati
GLEJ ŠE: zmagovati, krhati se, krvaveti, omedlevati, plešast, slabeti, zaostajati
SSKJ²
izvíti -víjem dov. (í)
1. z vrtenjem spraviti iz predmeta: izviti vijak z izvijačem
2. s silo, spretnostjo spraviti iz prijema: skočil je k napadalcu in mu izvil nož; izvil je roko iz očetove pesti / stiskal je dežnik, da mu ga veter ne bi izvil; pren. izviti oblast iz rok pohlepnežev
3. ekspr. s spretnostjo, vsiljivostjo doseči, da kdo kaj pove: izviti iz koga obljubo, priznanje, skrivnost; mu že izvijem, kaj ga tare; z največjo težavo je izvila iz njega podrobnosti o dogodku
● vznes. smrt mu je izvila pero iz rok pesnil, pisateljeval je do smrti; ekspr. to je gotovo iz trte izvil si je izmislil; star. premišljeval je, kako bi jo izvil, da ga ne bi kaznovali kako bi dosegel, uredil
    izvíti se 
    1. s silo, spretnostjo spraviti se iz prijema: skušala se mu je izviti, a njegove roke so jo trdno držale; izviti se iz objema, rok / patrulja se je izvila iz sovražnikovega obroča; izvila se je iz sobe tiho, naskrivaj odšla
    // spraviti se iz neprijetnega, zapletenega položaja, stanja: ta se izvije iz še tako težke situacije; izviti se iz zadrege, zagate; ne bo se mu izvil; pren. mesto se je počasi izvilo iz svoje ozkosti in provincialnosti
    2. ekspr. priti iz česa ovirajočega: droben fantek se je izvil iz grmovja / izviti se iz gruče / izmed otokov se je previdno izvila ladja
    // priti iz česa sploh: gost, črnkast dim se je izvil iz dimnika; pren. iz grla se mu je izvilo hropenje; krik, vzdih se izvije iz prsi
    ●     brezoseb., ekspr. govoriti moram z vami, se mu je izvilo iz ust je s težavo rekel
    3. nastati, razviti se: iz bube se izvije metulj / ekspr. iz noči se izvije jutro
    4. ekspr. postati viden, prikazati se v obrisih: iz megle se izvije velika hiša; iz sence se je izvila ženska postava
    izvít -a -o:
    izvit vijak
    ●     ekspr. iz trte izvita trditev neutemeljena; ekspr. vse to je iz trte izvito izmišljeno, neresnično, neutemeljeno
Število zadetkov: 96