Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
bruno -a (brunu, bruvno) samostalnik srednjega spola
1. na dveh straneh obtesano deblo; SODOBNA USTREZNICA: bruno
1.1 v razlagalnih besedilih velika pomanjkljivost, ki je osebek noče videti; SODOBNA USTREZNICA: napaka, slabost
FREKVENCA: 45 pojavitev v 8 delih
Pleteršnik
dę́bəłce, n. dem. deblo.
Pleteršnik
dę́blọ, n. 1) der Baumstamm; — d. stebra, der Schaft einer Säule, Cig. (T.); — on del suhe zemlje, v katerega se morje ne zajeda in ga nikakor ne razkosava, der Stamm, der Rumpf (geogr.), Jes.; — der Wortstamm (gramm.), Cig. (T.); — 2) = steblo, C.; govori se tudi manj pravilno: déblọ; prim. Cv. X. 6.
Celotno geslo Pohlin
deblo [déblo] samostalnik srednjega spola

deblo

Celotno geslo Hipolit
deblo samostalnik srednjega spola
Vorenc
deblo sF8, caudicalis, caudicariuss'eniga debla eniga driveſſa, ali is debelih ẛhaganiz ſturjen; juniculus, -litú ſtaru veliku deblu, inu korèn ene vinṡke terte; monoxylumen zhun, s'eniga ſamiga debla ṡdoben; sapineus, -a, -umkar ſluṡhi h'debli, ali k'ṡdulnimu deilu ene hoike; stipes, -tisdeblu, paîn, kol; stirpescereper deblu oſtati, inu na daile ne raſti; stirps, -pisſtablu, deblu, korenina; truncus, -cien ṡhtor, ploh, paîn, ṡhtok, rèzil, ſtablu, deblu, klada
Svetokriški
deblo s deblo: Vſaku drivu ima try rezhy, namrezh korenino, deblu tož. ed., inu veje (IV, 322)
Besedje16
deblo sam. s ♦ P: 6 (TT 1560, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, MD 1592)
Celotno geslo eSSKJ16
deblo -a (deblu, deblo) samostalnik srednjega spola
olesenelo steblo dreves; SODOBNA USTREZNICA: deblo
FREKVENCA: 18 pojavitev v 6 delih
Celotno geslo eSSKJ16
drevje -a (drevje, drivje) samostalnik srednjega spola
1. več lesnatih rastlin z deblom in vejami; SODOBNA USTREZNICA: drevje
2. lesnata rastlina z deblom in vejami; SODOBNA USTREZNICA: drevo
2.1 pokončna lesena priprava za izvrševanje smrtne kazni z obešanjem; SODOBNA USTREZNICA: vislice
3. snov, iz katere so deblo, veje, korenine dreves in grmov; SODOBNA USTREZNICA: les
FREKVENCA: 108 pojavitev v 18 delih
Celotno geslo eSSKJ16
drevo -esa/-a (drivu, drevu, drivo, drevo) samostalnik srednjega spola
1. lesnata rastlina z deblom in vejami; SODOBNA USTREZNICA: drevo
2. orodje, priprava za oranje; SODOBNA USTREZNICA: ralo
3. snov, iz katere so deblo, veje in korenine dreves in grmov; SODOBNA USTREZNICA: les
4. pokončna lesena priprava za izvrševanje smrtne kazni
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 32 delih
Pleteršnik
híba 2., f. 1) = debelo deblo, der Stamm, Bolc-Štrek. (Let.); — 2) = bukev (fagus silvatica), Vrsno (Tolm.)-Erj. (Torb.), KrGora.
Pleteršnik
hrúškov, adj. Birn-, vom Birnbaum; hruškovo deblo.
Pleteršnik
klẹ́ščevəc, -vca, m. okleščeno deblo, Št.
Pleteršnik
korenínovəc, -vca, m. deblo pri koreninah, Savinska dol.
Pleteršnik
korę̑novəc, -vca, m. deblo pri korenu, Gor.
Pleteršnik
kȓlj, -ȃ, m. gladko deblo do dveh sežnjev dolgo, Dol., Soška dol.-Erj. (Torb.); — der Baumklotz, C., Gor.; — der für die Sägemühle bestimmte Baumklotz, der Sägeriegel, Cig., Jan., Svet. (Rok.), Notr., Gor.; preudarja, koliko bo dalo deblo krljev in koliko se bo iz njih izrezalo žaganic, Bes.; — čebelni k. = panj, Ist.-SlN.; prim. srb. krlja, der Holzblock; (Štrek. [Arch.] primerja ben.-it. corlo = velik kos lesa).
Pleteršnik
narẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. 1) einen Anschnitt machen, anschneiden; n. deblo, lubje, palico; narezan list, gekerbtes Blatt, Cig. (T.), Tuš. (B.); — 2) eine gewisse Menge abschneiden oder zerschneiden; n. šib, kruha, krompirja; — 3) durchhauen abprügeln: n. koga, C.
Pleteršnik
obrásti, -rástem, vb. pf. 1) umwachsen; bršljan je obrastel deblo; — 2) bewachsen: s travo obraščen hrib; — o. se, sich bewachsen, (sich bestauden, mit Gras überzogen werden, Federn, Haare bekommen udgl.); parobek se je obrastel; drevo se je obraslo, der Baum hat viel Holz aufgelegt, Cig.; — 3) o. se, wieder verwachsen; rana (na drevesu, na telesu) se obraste; — 4) obrasti = o. se, sich bestauden, Mur.; sich bewachsen: drevo je obraslo, vzhŠt.; s travo obrasti, sich mit Gras bedecken, Dalm.; part. perf. pass. nav. obraščen; obrasten, nk.
Pleteršnik
obráščati, -am, vb. impf. ad obrasti; 1) umwachsen; bršljan deblo obrašča; — 2) bewachsen; trava obrašča grob; — o. se, sich bewachsen, (sich bestauden, sich mit Gras bedecken, Federn, Haare bekommen); — drevesa se obraščajo, die Bäume beholzen sich, Cig.; — 3) o. se, verwachsen, sich vernarben.
Število zadetkov: 36