Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
afektíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na afekt: afektivni zločinci / afektivna reakcija; afektivno dejanje; zločin je storil v afektivnem stanju / afektivna vrednost sintaktičnih zvez
SSKJ²
agresíven -vna -o prid., agresívnejši (ȋ)
napadalen, nasilen: imeti agresivne namene; agresivna politika, igra; agresivno dejanje, vedenje; samci v času parjenja postanejo agresivni / v življenju je bil premalo agresiven
 
kem. agresivna voda voda, ki povzroča korozijo
SSKJ²
àko in ako vez. (ȁstar.
1. v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; če: jed bo okusnejša, ako dodaš malo smetane; ako bi bili držali skupaj, bi več dosegli; to bi ti zmogla, ako bi hotela; ako imaš čas, pridi / z oslabljenim pomenom ako se prav premisli, nimate vzroka za pritoževanje / rad bi govoril z njim. Ako le pride? / ako bi se mi izpolnila vsaj ta želja / v članku je vprašanje nakazano, ako ne celo rešeno
2. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadarkoli se izpolni pogoj: ako je otrok zbolel, je bedela pri njem
3. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: ako si (tudi) na koncu sveta, zdaj se moraš vrniti / umirilo se mu je srce, ako ne v sreči, pa vsaj v upanju
4. v pripovednih odvisnih stavkih za izražanje, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem: saj mi ne zameriš, ako sem odkrit
SSKJ²
ákt -a m (ȃ)
1. zunanji izraz odločitve ali volje, dejanje: izvesti napadalni akt; nezakonit, zgodovinski akt; ustanovitveni akt; akt agresije; to je le akt pietete do pokojnika; akt proti državi / ustava je pravni akt; državni, upravni akt / splošni akti o delovni organizaciji predpisi, določbe / spolni akt spolni odnos
2. uradna listina, zapis: podpisati akt; brskati po zaprašenih aktih; sodni akti / reševati akte
3. umetniška upodobitev golega telesa: risati akt; moški, ženski akt
4. star. vsebinsko in oblikovno zaokrožena enota odrskega dela; dejanje: drama v petih aktih
SSKJ²
aktánt -a m (ā)
jezikosl. prvina pomenske podstave stavka, ki izraža vršilca dejanja, nosilca stanja ali tistega, ki ga dejanje prizadeva, delovalnik:
SSKJ²
àmorálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ)
ki ne priznava, se ne drži moralnih načel: amoralen človek; amoralna družba / amoralno dejanje; amoralno stališče nasilja
SSKJ²
apotropêjski -a -o prid. (ȇ)
etn. ki ima po ljudskem verovanju moč, da odganja nesrečo, varuje: apotropejsko dejanje, znamenje
SSKJ²
avantúra -e ž (ȗ)
nenavaden, vznemirljiv doživljaj, pustolovščina: doživeti, iskati avanture; pripovedoval je o svojih avanturah; čudovita avantura / spuščati se v erotične avanture
// nav. slabš. nevaren poskus, tvegano dejanje: izkušenj pri delu nimajo, zato naj se nikar ne spuščajo v avanture; predčasne volitve bi bile tvegana politična avantura
SSKJ²
ávtoagresíven -vna -o prid. (ȃ-ȋ)
ki deluje proti samemu sebi, škoduje samemu sebi: avoagresivni občutki; avtoagresivno dejanje, vedenje
SSKJ²
ávtodestruktíven -vna -o prid. (ȃ-ȋ)
razdiralen, uničevalen, razkrojevalen do samega sebe, samodestruktiven: avtodestruktivno dejanje, vedenje
SSKJ²
avtomátičen -čna -o prid.(á)
1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen: avtomatični stroji; avtomatične prestave, zavore; avtomatična tehtnica / avtomatična telefonska centrala; avtomatično prevajanje; avtomatično usmerjanje prometa
2. ki se zgodi sam od sebe, po lastnih zakonih: avtomatičen prehod pravic in dolžnosti; avtomatična valorizacija pokojnin; avtomatično napredovanje v službi
// nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti: avtomatični gibi; njegovo pripovedovanje je bilo čisto avtomatično / osebe v njegovi povesti so preveč avtomatične
    avtomátično prisl.:
    naprava deluje avtomatično; s tem bo avtomatično izgubil svoj položaj; avtomatično mu je pritrdil
SSKJ²
avtomatízem -zma m (ī)
stanje ali pojav, ki nastane sam od sebe, po lastnih zakonih: uvesti ekonomski avtomatizem / nav. slabš. obsojati liberalizem in avtomatizem v gospodarstvu; birokratski avtomatizem upravljanja
// psih. dejanje, ravnanje brez sodelovanja človekove volje, zavesti: psihični avtomatizem; avtomatizem gibanja / družbeni, intelektualni avtomatizem
SSKJ²
barabíja -e ž (ȋ)
slabš. malopridno dejanje: naredil je novo barabijo / pooseb. družil se je z vso pocestno barabijo
SSKJ²
barbárski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na barbare: barbarska ljudstva / barbarska drhal; barbarsko dejanje
SSKJ²
barbárstvo -a s (ȃ)
neomikanost, primitivnost: izkopati se iz barbarstva
// slabš. nekulturno, surovo dejanje: barbarstva okupatorske vojske
♦ 
zgod. barbarstvo po Morganu in Engelsu druga stopnja v razvoju človeške družbe
SSKJ²
bi členica, zanikano nê bi in bi ne (éz opisnim deležnikom dela pogojni naklon sedanjega časa, v zvezi z bil in opisnim deležnikom pogojni naklon preteklega časa; raba pogojnega naklona preteklega časa peša
1. za izražanje možnosti, negotovosti: to bi bilo krivično; išče žensko, ki bi mu gospodinjila; dvomim, da bi bila tako bolna; stopil je na prag, da bi pogledal po trgu; vede se, kakor da bi me ne poznal; če bi malo pomislil, bi drugače govoril; ko bi se bil fant hotel učiti, bi bil šolo igraje izdelal; elipt.: kaj bi rad? sam ne ve, kaj bi
2. za (obzirno) izražanje želje, trditve: želeti bi bilo, da škodo poravnate; njegov predlog bi bilo dobro upoštevati; (ali) bi bili tako prijazni in mi knjigo posodili? gledališče naj bi tudi vzgajalo; ekspr.: o da bi imel vsaj malo miru! da bi ga strela! prav mu je, pa naj bi bil pazil
// v zvezi z naj za izražanje domneve: po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem
// navadno v zvezi z misliti, reči za izražanje omejitve na samo osebni odnos do česa: rekel bi, da to ni res
3. z oslabljenim pomenom, v zvezi ne da bi za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka: planeš v sobo, ne da bi pozdravil; odšel je, ne da bi se bil poslovil
● 
pog. kaj bi tisto stvar nima pomena; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti; to je praznoglavec. Ne bi rekel zdi se mi, da ni; pog. če se je vrnil? Ne da bi jaz vedel mogoče, ne vem
SSKJ²
bíl2 -à -ó in -ò opisni deležnik od biti sem (ȋ ȁ ọ̄v zvezi sem bil itd. in opisnim deležnikom
1. od dovršnih, redko nedovršnih glagolov; star., razen kadar je preddobnost poudarjena izraža dejanje, ki je bilo že končano, ko je nastopilo drugo: popolnoma se je bilo zmračilo, že so gorele cestne svetilke; postaral se je bil od sile, brado je imel že čisto sivo; v parlamentu je branil stališče, ki ga je bil že prej obrazložil / deževalo je bilo, pa mu je spodrsnilo; pisal nam je bil, potlej je pa še brzojavil
2. od nedovršnih glagolov izraža dejanje, odmaknjeno v daljno preteklost: srečala je žensko, s katero je bila prejšnje čase dosti govorila
3. nar. zahodno izraža preteklo dejanje sploh: ljudje so bili že pozabili, da sta se nekoč sprla; prim. biti2, bi
SSKJ²
bít2 -i ž (ȋknjiž.
1. bistvo, vsebina, narava: prodreti v ustvarjalno bit; pačiti, spremeniti pravo bit; tako dejanje ne bi ustrezalo njegovi biti
2. eksistenca, obstoj, obstajanje: Kant je pripisoval prostoru samostojno bit; razmišljal je o svoji biti in nebiti
♦ 
filoz. bit kar opredeljuje kaj, da je; soc. družbena bit
SSKJ²
bódi2 -te in -íte velelni naklon od biti sem (ọ́z oslabljenim pomenom
1. knjiž., v medmetni rabi izraža ne popolnoma prostovoljno privolitev; naj bo: praviš, da si se me naveličal. Bodi!
2. v medmetni rabi, navadno v zvezi z no izraža začudenje, zavrnitev; beži, daj: bodi no, bodi, tega ti ne verjamem; bodite no, da se je omožila / bodi no pametna, tega ti ni mogel obljubiti
3. knjiž., v vezniški rabi, v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; naj bo, čeprav: naprej moramo, pa bodi še tako nevarno; bodite z njim prijazni ali osorni, odgovora ne dobite / bodi pozimi ali poleti, nikoli ni nosil klobuka
● 
ekspr. fant, ne bodi len, skoči za tatom brez obotavljanja, urno; knjiž. s tem pa ne bodi rečeno, da je povest zanič ne trdim; prim. biti2
SSKJ²
bódisi1 vez. (ọ̄knjiž.
1. v ločnem priredju, v zvezi z bodi(si), ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov
a) ki se vsebinsko izključujejo; ali2prebivalci so se bodisi poskrili bodisi razbežali / s podrednim veznikom bodisi da ga je spekla vest, bodisi da ga je obšlo usmiljenje, otrokom je prizanesel
b) ki kažejo na možnost izbire: ptice si delajo gnezdo bodisi v grmovju bodisi v vejah; službo lahko nastopi bodisi takoj bodisi čez pol leta; naj pride bodisi jutri bodisi v torek ali sredo
 
ekspr. bodisi staro ali mlado, vse ga ima rado stari in mladi
2. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; čeprav, če: njegove opombe, bodisi še tako pametne, odklanjajo / bodisi pozimi ali poleti, nikoli ni nosil suknje
// za omejevanje: spanje, bodisi (tudi) kratko, poživi človeka
Število zadetkov: 969