biopsíja -e ž (ȋ)
med. preiskava tkiva ali organskih delov, vzetih iz živega telesa: izrezali so delček novotvorbe za biopsijo
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
čèp2 čêpa m, mest. ed. tudi čépu (ȅ é)
1. lesen zamašek, navadno za sode: odbiti sodu čep; zabiti čep v sod; sod pušča pri čepu; pijan ko čep zelo / luknjo v trupu čolna zapre z lesenim čepom; glinasti čep za livarske peči
2. teh. valjast ali stožčast predmet za povezovanje, spajanje: vijaki, matice, čepi; čep vtiča
3. agr. po obrezovanju preostali del mladike, navadno z dvema očesoma: čep na trsu / rezati na čep
♦ les. čep lesen del za sestavljanje, povezovanje lesenih delov; med. čep delček strjene krvi, ki zamaši žilo; gnojni stržen v mandeljnih; čepek; ušesni čep iz ušesnega masla; strojn. čep jeklen valjček, ki gibljivo veže ročice ali drogove; sornik; zool. čep manjša sladkovodna riba z vretenastim trupom in vitkim repom, Aspro zingel
1. lesen zamašek, navadno za sode: odbiti sodu čep; zabiti čep v sod; sod pušča pri čepu; pijan ko čep zelo / luknjo v trupu čolna zapre z lesenim čepom; glinasti čep za livarske peči
2. teh. valjast ali stožčast predmet za povezovanje, spajanje: vijaki, matice, čepi; čep vtiča
3. agr. po obrezovanju preostali del mladike, navadno z dvema očesoma: čep na trsu / rezati na čep
♦ les. čep lesen del za sestavljanje, povezovanje lesenih delov; med. čep delček strjene krvi, ki zamaši žilo; gnojni stržen v mandeljnih; čepek; ušesni čep iz ušesnega masla; strojn. čep jeklen valjček, ki gibljivo veže ročice ali drogove; sornik; zool. čep manjša sladkovodna riba z vretenastim trupom in vitkim repom, Aspro zingel
SSKJ²
délček -čka m (ẹ̄)
manjšalnica od delec: to je le delček celote; ekspr. zgodilo se je v delčku sekunde / delček mehanizma
manjšalnica od delec: to je le delček celote; ekspr. zgodilo se je v delčku sekunde / delček mehanizma
SSKJ²
SSKJ²
lúska -e ž (ū) nav. mn.
1. koščena ali rožena ploščica, ki varuje telo rib, plazilcev: odstraniti, ostrgati ribi luske; telo kače je pokrito z luskami / ribje luske
2. bot. list nezelene barve, ki varuje nežne dele rastline ali vsebuje hranilne snovi: luske se odpirajo, odpadajo / brstne luske ki varujejo brste
3. ploščat delček česa: od kamna odklati lusko; led v obliki lusk / milne luske; luske suhe kože delčki poroženele povrhnjice
♦ alp. luska skalna plošča, ki se na enem koncu drži stene; bot. krovna luska ki pokriva del plodne luske; plodna luska list cveta s semeni pri iglavcih; min. luska zelo tanka plast rudnine, ki se da odklati
1. koščena ali rožena ploščica, ki varuje telo rib, plazilcev: odstraniti, ostrgati ribi luske; telo kače je pokrito z luskami / ribje luske
2. bot. list nezelene barve, ki varuje nežne dele rastline ali vsebuje hranilne snovi: luske se odpirajo, odpadajo / brstne luske ki varujejo brste
3. ploščat delček česa: od kamna odklati lusko; led v obliki lusk / milne luske; luske suhe kože delčki poroženele povrhnjice
♦ alp. luska skalna plošča, ki se na enem koncu drži stene; bot. krovna luska ki pokriva del plodne luske; plodna luska list cveta s semeni pri iglavcih; min. luska zelo tanka plast rudnine, ki se da odklati
SSKJ²
níčev -a -o prid. (ī) ekspr.
1. zelo majhen, neznaten: ničev delček milimetra; za tedanje razmere ničeva vsota / prodati po ničevi ceni zelo nizki / v primeri z njihovimi težavami so moje ničeve / spreti se iz ničevega vzroka / med takimi strokovnjaki se počutim ničevega
2. malovreden, ničvreden: bogastvo, slava, vse to je ničevo / taki cilji so se mu zazdeli ničevi / zanj je razen užitkov vse ničevo
● ekspr. ti bankovci so zdaj samo še ničev papir brez vrednosti, brez kupne moči; ekspr. njegovi verzi so ničevi brez estetske, vsebinske vrednosti
3. neprepričljiv, neutemeljen: ničev dokaz, pomislek; izgovor je bil ničev, vendar je prišel prav
4. ki je brez učinka, koristi: napor, trud je bil ničev / ničeve sanje
1. zelo majhen, neznaten: ničev delček milimetra; za tedanje razmere ničeva vsota / prodati po ničevi ceni zelo nizki / v primeri z njihovimi težavami so moje ničeve / spreti se iz ničevega vzroka / med takimi strokovnjaki se počutim ničevega
2. malovreden, ničvreden: bogastvo, slava, vse to je ničevo / taki cilji so se mu zazdeli ničevi / zanj je razen užitkov vse ničevo
● ekspr. ti bankovci so zdaj samo še ničev papir brez vrednosti, brez kupne moči; ekspr. njegovi verzi so ničevi brez estetske, vsebinske vrednosti
3. neprepričljiv, neutemeljen: ničev dokaz, pomislek; izgovor je bil ničev, vendar je prišel prav
4. ki je brez učinka, koristi: napor, trud je bil ničev / ničeve sanje
SSKJ²
odlómek -mka m (ọ̑)
1. krajši, navadno vsebinsko zaključen del kakega besedila, umetniškega dela: objaviti, prebrati odlomek iz romana; zaigrati odlomek iz opere / ohranilo se je le nekaj odlomkov drame; slišal je samo odlomek pisma del
2. odlomljen drobec, kos: odlomki kosti / zadel ga je odlomek granate drobec, košček
● ekspr. to ni trajalo niti odlomek sekunde delček, delec
1. krajši, navadno vsebinsko zaključen del kakega besedila, umetniškega dela: objaviti, prebrati odlomek iz romana; zaigrati odlomek iz opere / ohranilo se je le nekaj odlomkov drame; slišal je samo odlomek pisma del
2. odlomljen drobec, kos: odlomki kosti / zadel ga je odlomek granate drobec, košček
● ekspr. to ni trajalo niti odlomek sekunde delček, delec
SSKJ²
píka -e ž (í)
1. majhno okroglo mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina: po koži so se mu naredile rdeče pike; iz letala so bili ljudje videti kot majhne pike / bele pike na dominah; nosi belo ruto z velikimi pikami
// v zvezi slikovna pika najmanjša grafična enota zaslona, ki ima svojo barvo in svetlost; slikovna točka: kamera z ločljivostjo pet milijonov slikovnih pik
2. jezikosl. grafično znamenje kot sestavina nekaterih črk, številk: narediti, postaviti piko na i; okrajšati besedo s piko; označiti vrstilni števnik s piko / označiti elipso, krajšanje s tremi pikami
// ločilo, ki označuje konec pripovednega stavka: na koncu stavka je pozabil narediti piko
3. roževinasta obloga na sprednjem delu jezika pri perutnini, navadno zaradi pomanjkanja vitaminov: odreti kokoši piko
// pog., navadno v zvezi pika na jeziku boleče mesto na jeziku v obliki majhne bele lise: dobiti, imeti piko na jeziku
4. nav. mn., pog. točka: tekmec je dobil, ima deset pik več; boriti se za pike / kupovati blago, živila na pike
5. ekspr. zelo majhna količina: tudi pike več ti ne dam / za piko je manjkalo, da ga ni povozil zelo malo
// v prislovni rabi, v zvezi do pike izraža najvišjo možno mero, stopnjo: vse do pike je res, kar pravim; do pike je uganil, kako bo stvar potekala / do pike tako je bilo natanko tako; od pike do pike je povedal vse
6. v členkovni rabi, v zvezi z in, pa izraža odločnost, nepopustljivost: delal bo, pa pika; tako bo, kot pravim, in pika
● šport. žarg. delati pike padati pri smučanju; ekspr. imeti piko na koga, jemati koga na piko, imeti koga na piki imeti ga za predmet napadov, obtožb, šal, zanimanja; ekspr. napraviti, narediti, postaviti piko na i z majhnim, a pomembnim dejanjem zadevo končati; ekspr. daj mu malo potice, da si bo piko odrl da mu bo želja po njej vsaj delno izpolnjena; ekspr. mušje pike na steklu mušji iztrebki; ekspr. tepec je, pa pika izraža podkrepitev trditve
♦ glasb. pika znamenje na desni strani note, ki podaljšuje njeno trajanje za polovico; jezikosl. pika znamenje pod samoglasnikom za označevanje ožine; kozm. lepotna pika naravno ali umetno temno znamenje na licu ali na bradi; mat. pika znak za množenje; decimalna pika ki loči enice od desetin; šol. pika enota za določitev ocene; tisk. rastrska pika delček reproducirane slike, ki nastane pri fotografiranju skozi rastrsko mrežo
1. majhno okroglo mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina: po koži so se mu naredile rdeče pike; iz letala so bili ljudje videti kot majhne pike / bele pike na dominah; nosi belo ruto z velikimi pikami
// v zvezi slikovna pika najmanjša grafična enota zaslona, ki ima svojo barvo in svetlost; slikovna točka: kamera z ločljivostjo pet milijonov slikovnih pik
2. jezikosl. grafično znamenje kot sestavina nekaterih črk, številk: narediti, postaviti piko na i; okrajšati besedo s piko; označiti vrstilni števnik s piko / označiti elipso, krajšanje s tremi pikami
// ločilo, ki označuje konec pripovednega stavka: na koncu stavka je pozabil narediti piko
3. roževinasta obloga na sprednjem delu jezika pri perutnini, navadno zaradi pomanjkanja vitaminov: odreti kokoši piko
// pog., navadno v zvezi pika na jeziku boleče mesto na jeziku v obliki majhne bele lise: dobiti, imeti piko na jeziku
4. nav. mn., pog. točka: tekmec je dobil, ima deset pik več; boriti se za pike / kupovati blago, živila na pike
5. ekspr. zelo majhna količina: tudi pike več ti ne dam / za piko je manjkalo, da ga ni povozil zelo malo
// v prislovni rabi, v zvezi do pike izraža najvišjo možno mero, stopnjo: vse do pike je res, kar pravim; do pike je uganil, kako bo stvar potekala / do pike tako je bilo natanko tako; od pike do pike je povedal vse
6. v členkovni rabi, v zvezi z in, pa izraža odločnost, nepopustljivost: delal bo, pa pika; tako bo, kot pravim, in pika
● šport. žarg. delati pike padati pri smučanju; ekspr. imeti piko na koga, jemati koga na piko, imeti koga na piki imeti ga za predmet napadov, obtožb, šal, zanimanja; ekspr. napraviti, narediti, postaviti piko na i z majhnim, a pomembnim dejanjem zadevo končati; ekspr. daj mu malo potice, da si bo piko odrl da mu bo želja po njej vsaj delno izpolnjena; ekspr. mušje pike na steklu mušji iztrebki; ekspr. tepec je, pa pika izraža podkrepitev trditve
♦ glasb. pika znamenje na desni strani note, ki podaljšuje njeno trajanje za polovico; jezikosl. pika znamenje pod samoglasnikom za označevanje ožine; kozm. lepotna pika naravno ali umetno temno znamenje na licu ali na bradi; mat. pika znak za množenje; decimalna pika ki loči enice od desetin; šol. pika enota za določitev ocene; tisk. rastrska pika delček reproducirane slike, ki nastane pri fotografiranju skozi rastrsko mrežo
SSKJ²
poblèsk tudi poblésk -éska m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
1. trenuten, rahel odboj iskreče se svetlobe: gledal je sončne pobleske na strehah / ekspr. zadnji pobleski zarje odsevi
2. ekspr., s prilastkom kratkotrajen, močen izraz, pojav česa: včasih ima pobleske genialnosti / svetli pobleski ljubezni / knjiž. v tem je majhen poblesk resnice drobec, delček
1. trenuten, rahel odboj iskreče se svetlobe: gledal je sončne pobleske na strehah / ekspr. zadnji pobleski zarje odsevi
2. ekspr., s prilastkom kratkotrajen, močen izraz, pojav česa: včasih ima pobleske genialnosti / svetli pobleski ljubezni / knjiž. v tem je majhen poblesk resnice drobec, delček
SSKJ²
rástrski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na raster: rastrski postopek / rastrska folija, plošča; rastrska mreža / večbarvni rastrski plakati; rastrski tisk / rastrski kliše kliše, ki izkazuje poltone; rastrska pika delček reproducirane slike, ki nastane pri fotografiranju skozi rastrsko mrežo
nanašajoč se na raster: rastrski postopek / rastrska folija, plošča; rastrska mreža / večbarvni rastrski plakati; rastrski tisk / rastrski kliše kliše, ki izkazuje poltone; rastrska pika delček reproducirane slike, ki nastane pri fotografiranju skozi rastrsko mrežo
SSKJ²
ulómek -mka m (ọ̑)
1. mat. število, izraženo z dvema številoma kot kvocient teh dveh števil: izraziti razmerje dveh števil z ulomkom; računati z ulomki; števec in imenovalec ulomka; cela števila in ulomki / krajšati, razširiti ulomke; odpraviti ulomke v enačbi; dvojni ulomek pri katerem je v števcu ali imenovalcu ali v obeh ulomek; nepravi pri katerem je števec večji od imenovalca, pravi ulomek pri katerem je števec manjši od imenovalca / zapisati kaj v obliki ulomka
2. star. delček, delec: zlepiti ulomke v celoto / to je le majhen ulomek njegovega bogastva / skalni ulomki odlomljeni delci, kosi
1. mat. število, izraženo z dvema številoma kot kvocient teh dveh števil: izraziti razmerje dveh števil z ulomkom; računati z ulomki; števec in imenovalec ulomka; cela števila in ulomki / krajšati, razširiti ulomke; odpraviti ulomke v enačbi; dvojni ulomek pri katerem je v števcu ali imenovalcu ali v obeh ulomek; nepravi pri katerem je števec večji od imenovalca, pravi ulomek pri katerem je števec manjši od imenovalca / zapisati kaj v obliki ulomka
2. star. delček, delec: zlepiti ulomke v celoto / to je le majhen ulomek njegovega bogastva / skalni ulomki odlomljeni delci, kosi
SSKJ²
Število zadetkov: 13
Dostopnost