Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Farmacija
ámbra -e ž
SSKJ²
amónijak in amóniak -a m (ọ̑)
brezbarven, ostro dišeč plin, ki se lahko utekočini: iz gnoja se širi duh po amonijaku
Celotno geslo Etimološki
arọ̑ma -e ž
Farmacija
aromat. --
SSKJ²
aromáten -tna -o prid. (ȃ)
zastar. blago dišeč, vonjav: aromaten gozdni zrak
Pravopis
aromátičen -čna -o; bolj ~ (á) ~ čaj |prijetno dišeč|
aromátični -a -o (á) ~e snovi
aromátičnost -i ž, pojm. (á)
Pleteršnik
bȃlzam, m. gost, močno dišeč sok, der Balsam.
SSKJ²
benzóa -e ž (ọ̑)
dišeč smolast izcedek iz nekaterih tropskih dreves: dim kadila je raznašal rahel vonj po benzoi
SSKJ²
blág -a -o prid., blážji (ȃ ā)
1. knjiž. poln dobrote, plemenitosti: bil je blag mož / ta človek je res blaga duša; materino blago srce / to je storil z blagim namenom
2. knjiž. nežen, mil, prijeten: slišati je bilo blage akorde; njen blagi glas; blag nasmeh / dan je bil sončen in blag; pihal je blag vetrič; blagi vonj zemlje; blaga, ugašajoča svetloba / ostal nam je v blagem spominu / iron. pesnik XY blagega spomina / blaga smrt evtanazija
3. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: na blagem ovinku ga je zaneslo; letos je bila blaga zima / jopico operite v blagi milnici
    blágo prisl.:
    mati ga je blago opomnila; blago dišeč zrak; blago valovita pokrajina; sam.: vse, kar je lepega in blagega
Pravopis
blágo nač. prisl. bláž(j)e (á/ȃ; á/ȃ) ~ opomniti koga; ~ dišeč zrak; ~ valovita pokrajina
SSKJ²
blagodúh1 -a m (ȗ)
bot. prijetno dišeč okrasni grm; dišeči les1:
SSKJ²
bobrovína -e ž (í)
1. bobrovo krzno: ovratnik iz dragocene bobrovine
2. močno dišeč izloček iz bobrove žleze: bobrovino so nekdaj uporabljali za zdravilo
SSKJ²
brìn brína m (ȉ í)
zimzelen iglast grm z drobnimi jagodami: koza je obirala brin; žgati brin; bodeč brin
 
bot. smrdljivi brin neprijetno dišeč grm z luskastimi listi, Juniperus sabina
Farmacija
cíbet -a m
Celotno geslo Etimološki
citrọ̑na -e ž
SSKJ²
cvét -a m, mn. cvéti in cvetôvi (ẹ̑)
1. del rastline, značilen po lepi obliki in barvi: cvet se odpre, osuje, ovene; rastlina razvije cvet; utrgati cvet; čebele obletavajo cvet za cvetom; bel, dišeč, pisan cvet; češnjev, makov cvet; cvet vrtnice; barvitost cvetov / rastlina je že nastavila cvete pognala cvetne popke; roža gre v cvet začenja cveteti; solata gre v cvet poganja steblo s cveti; drevo bo kmalu v cvetu bo cvetelo; pren., pesn. razcvel se je cvet ljubezni; cvet upanja
2. ekspr., navadno s prilastkom izbran, najlepši, najpomembnejši del: tam je bil zbran cvet deklet; cvet inteligence, naroda / bila je cvet deklet najlepša med dekleti; vznes.: biti v cvetu let, življenja mlad; umrla je v cvetu mladosti zelo mlada
● 
iron. ta je šele (pravi) cvet živahen, podjeten, nevzgojen (mlad) človek; ekspr. ona je v polnem cvetu zelo lepa, mlada; star. bobov ali rožni cvet junij
♦ 
bot. brezspolni cvet; dvospolni cvet ki ima prašnike in pestiče; enospolni cvet ki ima samo prašnike ali samo pestiče; goli cvet ki je brez cvetnega odevala; pestični ali ženski cvet ki ima samo pestiče; prašni ali moški cvet ki ima samo prašnike; farm. (vinski) cvet etanol, etilalkohol; min. žveplov cvet žveplo v obliki iglic
SSKJ²
čéšpljevec -vca m (ẹ́)
1. slivovka: dišeč in piten češpljevec
// češpljev kompot: češpljevec iz suhih češpelj
2. pog., ekspr. bojazljiv, neodločen človek: vsi ste sami češpljevci
SSKJ²
dehtív -a -o [dəhtiv- tudi dehtiv-prid. (ī íknjiž.
1. dišeč, dehteč: po junijskem dežju je bil zrak dehtiv; dehtivo cvetje; dehtivo perilo / dehtive noči
2. ekspr. hrepeneč, poželjiv: dehtiv pogled / dehtivo hrepenenje
    dehtívo prisl.:
    dehtivo vlečejo vase vonj pečenke
Prekmurski
dihéten -tna -o prid. dišeč: Drevje je pa zdihétnim cvetjom oklajeno BJ 1886, 17
Vorenc
diseč, disseč gl. dišeč 
Število zadetkov: 68