Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
adamant -a samostalnik moškega spola
najtrši, navadno svetlo obarvan prozoren dragi kamen, ki močno lomi svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: diamant
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ16
adamantov -a -o pridevnik
ki se nanaša na diamant; SODOBNA USTREZNICA: diamanten
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Prekmurski
briliánt -a m briljant: či je [diamant] na kükle obrüšeni, te je briliant AI 1878, 54
Pleteršnik
briljānt, m. na poseben način izbrušen diamant, der Brillant.
Prekmurski
brǘsiti -im nedov. brusiti: brüsziti KOJ 1833, 163; diamant samo ga s svojim prahom mogočno brüsiti AI 1878, 54; brüszi mecs szvoj TA 1848, 6; náprava, stero z-kolom gonijo, gda brüszijo KAJ 1870, 12; pren. brüszijo jezik TA 1848, 49; szo szi zobé brüszili KOJ 1848, 7; szta szi brüszila zobé KAJ 1870, 94
Pleteršnik
dēmant, m. der Demant, der Diamant.
Celotno geslo eSSKJ16
demant -a samostalnik moškega spola
najtrši, navadno svetlo obarvan prozoren dragi kamen, ki močno lomi svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: diamant
FREKVENCA: 10 pojavitev v 3 delih
Pleteršnik
dēmantən, -tna, adj. Diamant-, Jan.
Pleteršnik
dēmantov, adj. Diamant-, Cig., Jan.
Vorenc
diamant m, F2, adamas, -tis, en ṡhlahtni, terd, neresbijezhi kamen, diemant; siderites, -tis, ena ſorta diemanta
Svetokriški
diamant -a m diamant: ſerze je bilu terdu, kakor diamant im. ed. ǀ ſo bily terdi, kakor criſtal, inu djamant im. ed. ǀ Thomash terd kakor diament im. ed. nej hotel verjeti ǀ je bil ſturil ſmalat enu ſerze pò podobi tiga diamanta rod. ed. ǀ katira kry omezhj cilu ta terdi diamant tož. ed. ǀ Glihi vishi Chriſtus Naſh Odreshenik je ſturil s' Diamantam or. ed. Thomasham ǀ Ali v'kaj s'eni vishi taku terdi djamanti im. mn. ſe morio omezhiti ǀ shegnani diamanti im. mn., kateri ſturitè shtenge dó Nebeſs priti ǀ y shenka en paſs is diamantou rod. mn. ǀ krajlevi duor s' ſamijh diamantù rod. mn., inu shlahtnih kamejnou, inu perlnou ſiſydan ← nem. Diamant ← stfrc. diamant < srlat. diamas ‛jeklo, diamant’ ← gr. ἀδάμᾱς ‛jeklo, diamant’
Celotno geslo Megiser
diamant -a samostalnik moškega spola
Vorenc
diemant gl. diamant 
Celotno geslo Megiser
diemat
GLEJ: diamant
Celotno geslo eSSKJ16
diemat -a samostalnik moškega spola
najtrši, navadno svetlo obarvan prozoren dragi kamen, ki močno lomi svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: diamant
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Celotno geslo Hipolit
djamant (diemont, djamant, djemant) samostalnik moškega spola
Celotno geslo Pohlin
djemant [djẹ̄mant] samostalnik moškega spola

dragi kamen diamant

Prekmurski
drági -a -o prid.
1. drag, ki stane veliko denarja: ſtera je alabaſtrom drágoga mazala mejla KŠ 1771, 87; gda bi najſao eden drági d'zünd'z KŠ 1771, 46; Ar ſzte za drágo czejno küpleni KŠ 1771, 501; kaménye drágo KŠ 1771, 495; Drágo kožo má AI 1878, 10; eta je pa zdrágim mazalom mázala nogé moje KŠ 1771, 191; za drage leipe dari SM 1747, 86
2. do katerega ima kdo pozitiven čustveni odnos: stere czeina je tak drága pred tebom SM 1747, 61; ono csiniti, ka je nyemi drágo KMK 1780, 34; tvoiega drágoga Szina ABC 1725, A7a; ſze tebé drágoga Zvelicsitela zgrabi SM 1747, 64; za nyega dráge kervi preleanya SM 1747, 61; naſſemi drágomi oczi TF 1715, 31; dai mi eto drágo Prilosenye SM 1747, 52; po mojem drágom zvelicſiteli TF 1715, 46; ſzvojov drágov kervjov TF 1715, 22; ſztvoiov drágov kervjov odküpo ABC 1725, A6b; ſzi ſzvojom drágom kervjom odküpil SM 1747, 63; ſztvoim drágim ſzvétim ſzinom SM 1747, 65; zdrágov krvjouv KŠ 1754, 119; drága bráttya SIZ 1807, 6; ſzvoje dráge ocze TF 1715, 26; v nagovoru: naſſ drági otecz nebeſzki TF 1715, 27; moj drági nebeszki Ocsa ABC 1725, A5a; Oh Jezus! drágo imé KŠ 1754, 228; drága Bráttya vkriſtuſſi TF 1715, 6; Záto drága bratja SM 1747, 23
dràgši -a -e dražji: Ino dragsi od ſzrebra od zláta SŠ 1796, 8; té od ſzrebra i zláta dragſi kints KŠ 1771, A8a; ete lejpi i od vſzega zláta dragsi liſzt KŠ 1771, 435; [Gospodova sodba] Od cſisztoga zláta Dragsa je od ſzrebra BKM 1789, 3; bi mi moglo dragse biti, kak tebé, Bog, szpoznati KAJ 1848, 179; Zkelikim je pa dragſi cslovik od ovczé KŠ 1771, 38; Moje ſzrczé jaſz tebi dám, Nikaj dragsega nemam BKM 1789, 273; Nejga csloveki dragſega od Bogá SŠ 1796, 48
nájdràgši -a -e
1. najdražji, ki največ stane: je diamant najdragši AI 1878, 54; je priſzpodobna knaj dragſemi kamni KŠ 1771, 805; drevje, ſtero je náj dragsi ſzád rodilo KM 1796, 5
2. ki ima največjo čustveno ali duhovno vrednost: Jezus Krisztus! naj dragſi kincs moj KM 1783, 156; Kriſztus, Ti ſzi moj náj dragſi kincs BKM 1789, 113; naj-dragsi priáteo nyéni SIZ 1807, 9; Ka je vu tebi náj dragse, Dáj nyemi BKM 1789, 272; Csiszta dekla je szkrbnih roditelov naj drágse blágo KOJ 1845, 84; Krv nouvoga zákona, Naj dragsega áldova BKM 1789, 236; mojega Ocso, i náj dragso dobrouto razdréſzelo KM 1790, 108; Jezik je Domovine náj dragsi Kincs KOJ 1833, VIII; Kak najdragsi kincs KAJ 1848, 4
drági -a -o sam. dragi: Poſzlüjhnite moji drági SIZ 1807, 3
Prekmurski
gjémant -a m diamant: Gyemant kamen, ſzvetli kriſtal BKM 1789, 432; Gyemánt kamen, ſzvetli kristal SŠ 1796, 169
Svetokriški
hruška -e ž 1. drevo hruška: de ena Hrushka im. ed. rodj zheshne, inu orehe ǀ kadar bi vy imeli v' vashim pungradi eno hrushko tož. ed., zheishno, ali iablano 2. sad hruška: n'hozheo eno hrushko tož. ed. s' en diamant dati ǀ zhaka de bi hrushke im. mn. raſle ǀ veni skledi ſo bile zukrene iabauka, v'drugi zukrene grushke im. mn. ǀ taushent hrushk rod. mn. bi ſi mogli kupit ǀ 40. lejt bi nikuli dobriga ſadu nebile pernesle, ampak zhervive gnile hrushke tož. mn., zheishne, inu iabouka Zapis grushke je hiperkorekten in temelji na podobnosti glasu h s kraškim γ < g.
Število zadetkov: 27