briljánt -a m (ā) brušen diamant: dragocen briljant se lesketa v prstanu
♦ tisk. najmanjša tiskarska črka
Zadetki iskanja
SSKJ
SSKJ
brusíti1 in brúsiti -im nedov. (ī ú)
- 1. delati rezilo ostro: brusiti dleto, koso, nož, orodje; na suho brusiti / mačka brusi kremplje; miška si brusi zobe
- 2. z brusom obdelovati predmete: brusiti kamen, steklo; brusiti tlak; fino, grobo brusiti; ročno, strojno brusiti / brusiti z abrazivom / zobozdravnik brusi zob
- 3. drgniti ob kaj: purani brusijo s perutnicami po tleh / golob si brusi kljun ob kamen
- 4. knjiž. dajati čemu bolj izdelano podobo: debata brusi mnenja; brusiti okus občinstva
● ekspr. ljudje si že brusijo jezike veliko govorijo o tem, opravljajo; ekspr. brusiti noge, pete hitro hoditi, teči; zastar. brusiti pero vaditi se v pisateljevanju, pisati
♦ etn. škarjice brusiti otroška igra, pri kateri se igralci lovijo od drevesa do drevesa; lov. divji petelin brusi poje zaključni del svojega speva; papir. brusiti les z brusilnikom pridobivati iz lesa lesovino
- brúšen -a -o: brušen diamant; brušeni kozarci; brušeno ogledalo; mojstrsko brušena proza
SSKJ
démant -a m (ẹ̑) knjiž. diamant: brusiti demante; kapljice so se svetile kakor demanti; trd ko demant / steklarski demant; pren. njene oči so dva črna demanta
SSKJ
diamánt -a m (ā)
- 1. najtrši drag kamen, navadno brezbarven, ki močno lomi svetlobo: brušenje diamantov; uhani z diamanti in safirji; steklo je počilo, kot bi ga razil z diamantom
● publ. črni diamant premog - 2. pog. diamantno rezilo: rezati steklo z diamantom
♦ min. ena izmed oblik ogljika; tisk. tiskarska črka, po velikosti med briljantom in perlom
SSKJ
diamánten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na diamant: diamantni lesk / zlat diamantni prstan; diamantna krona
● diamantna poroka šestdesetletnica poroke; biserna poroka
♦ teh. diamantno rezilo priprava za rezanje stekla z diamantno konico
● diamantna poroka šestdesetletnica poroke; biserna poroka
♦ teh. diamantno rezilo priprava za rezanje stekla z diamantno konico
SSKJ
SSKJ
karát -a m (ȃ) obrt.
- 1. utežna mera za drage kamne, 0,2 g: najdeni diamant je tehtal dvaindvajset karatov / cena za karat smaragda
- 2. enota za merjenje čistote žlahtnih kovin: čisto zlato ima štiriindvajset karatov
SSKJ
láser -ja m (á) fiz. naprava, ki oddaja curek izredno vzporedne in izredno enobarvne svetlobe: uporabljati laser za merjenje razdalj; vrtati luknjice v diamant z laserjem / plinski laser
SSKJ
obárvati -am dov. (ȃ)
- 1. dati čemu kako barvo: primesi različno obarvajo diamant; pri trohnobi se les rdečkasto obarva / ekspr. jeza ji je obarvala obraz z rdečico
// navadno s prislovom dati čemu določene poteze, značilnosti: pisatelj je plastično obarval razcep med starimi in mladimi; politično obarvati dogodke; obarvati jezik z narečnimi besedami - 2. redko pobarvati: obarvati stene z apnom
♦ med. obarvati histološki preparat
- obárvan -a -o: čustveno obarvane besede; rdeče obarvana jabolka
SSKJ
prekristalizírati -am dov. (ȋ) povzročiti, da kaj spremeni kristalno obliko: prekristalizirati grafit v diamant
SSKJ
suròv -óva -o prid., suróvejši (ȍ ọ̑)
- 1. ki je v naravnem stanju in ni obdelan, očiščen: surovi baker; surovi diamant; surova nafta / surovi opij v kepice strjen izcedek iz glavic vrtnega maka kot surovina za to mamilo; surova guma kavčuk; surova drva neposušena
- 2. ki ni (popolnoma) kuhan, pečen: krompir je še surov; surovo jajce, meso / surova hrana / surovo maslo maslo, ki se pridobi neposredno iz smetane
- 3. ki ni dokončno izdelan, obdelan: surova tkanina; stavba v surovem stanju / surov zid neometan
// ekspr.: ti podatki so surovi; surovo gradivo - 4. ki v odnosu do ljudi, živali na žaljiv, nasilen način kaže svoje negativne lastnosti: surov človek / bil je surov z njo
// ki izraža, kaže lastnosti takega človeka: surove poteze obraza / surov glas; surove besede; surovo govorjenje / surovi udarci; surovo zasliševanje / ekspr.: surovi časi; svet je surov - 5. ekspr. zaradi svojih naravnih lastnosti za človeka zelo neugoden, težek: surovo podnebje / surova resničnost
♦ agr. surovi sladkor neprečiščen sladkor rumenkasto rjave barve; les. surovi lesni ocet polizdelek pri suhi destilaciji lesa; metal. surovo železo železo, ki pride iz plavža; num. surova teža skupna teža jedra in primesi novca; tekst. surova preja preja, spredena iz neobdelanih vlaken; surovo bombažno platno platno, ki ni oplemeniteno; surova svila svila, ki ni degumirana; tkanina iz te svile; usnj. surova koža koža, ki še ni strojena
- suróvo prisl.: surovo ravnati; surovo obtesan ploh; sam.: pojesti kaj surovega; delo je v surovem gotovo
SSKJ
uméten -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
- 1. narejen, nastal kot rezultat človekovega dela, ne narave same: umetni dež, led, sneg; umetni potresi; umetna svetloba; umetna snov; rože niso prave, ampak umetne; naravna in umetna vlakna; to jezero je umetno / umetni diamant; umetni satelit; umetna hrana hranilna raztopina, ki se daje bolniku naravnost v kri; umetna masa umetno dobljena organska snov iz makromolekul; umetna oploditev oploditev z vnašanjem semena v rodila brez spolnega dejanja; umetne pijače pijače z dodatkom umetnih snovi, ki jim dajejo okus, barvo ali vonj; umetna radioaktivnost; umetna smola smoli podobna umetna snov; umetna svila; umetno drsališče drsališče z umetno vzdrževanim ledom; umetno gnojilo; umetno usnje
// narejen tako, da je po videzu, funkciji podoben pravemu, naravnemu: umetni lasje; umetna noga; umetno oko; umetno zobovje - 2. nanašajoč se na umetniško, estetsko oblikovanje uporabnih predmetov: umetni kovač, mizar / umetna obrt
- 3. katerega oblika in vsebina sta izraz zavestnega umetniškega hotenja določenega avtorja: umetne in ljudske pesmi; umetne pripovedke; Andersenove pravljice so umetne
// ki ustvarja taka dela: umetni in ljudski pesniki - 4. star. zahtevno, zapleteno oblikovan: pesem je zelo umetna, vendar bralca ne prevzame; preprost in umeten
- 5. ekspr. nepristen, narejen: umeten smehljaj; umetna skromnost; vse je bilo umetno, navidezno
- 6. ki nima stvarne podlage: taki problemi so umetni; razlaga temelji na zelo umetnih povezavah / umetno podpihovanje sovraštva
- 7. zastar. izurjen, spreten: biti umeten v vsaki reči / poklicati umetnega zdravnika izvedenega, šolanega zdravnika
● star. prireditev z umetnim ognjem z ognjemetom; poljud. umetno sonce svetilka z živosrebrovo žarnico iz kremenovega stekla, ki prepušča ultravijolične žarke, strok. kremenova svetilka
♦ aer. umetni horizont priprava, ki kaže lego letala glede na vodoravno ravnino; agr. umetna koklja priprava za umetno ogrevanje piščancev; biol. umetni izbor odbiranje organizmov s takimi dednimi lastnostmi, ki najbolj ustrezajo rejčevim željam, potrebam; elektr. umetna inteligenca sposobnost stroja, računalnika, da rešuje umske probleme; lingv. umetni jezik načrtno sestavljen jezik, namenjen zlasti za mednarodno sporazumevanje; sistem znakov, simbolov za uporabo v znanosti, računalništvu; med. umetni splav; umetna ledvica naprava, ki opravlja funkcije ledvice zunaj telesa; umetno dihanje umetno dovajanje zraka v pljuča; metal. umetno staranje pojav, da postane zlitina trša, če se nekaj časa zmerno segreva; rib. umetna muha vaba za lovljenje rib, ki predstavlja določeno žuželko; šport. umetno drsanje umetnostno drsanje; teh. umetni vlek vlek, povzročen s kako pripravo, ventilatorjem; voj. umetna megla s kemičnimi sredstvi narejena, povzročena megla za maskiranje
- umétno prisl.: umetno hraniti bolnika; umetno izzvati, pridobiti; zelo umetno ponarediti; umetno uspavati; umetno kovani izdelki
♦ les. umetno sušen les; sam.: nadomeščanje naravnega z umetnim
SSKJ
vdélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti, da je kaj trdno nameščeno v čem: vdelati diamant v prstan; vdelati intarzije / v streho so vdelali pet oken; vdelati okna v zidne odprtine vzidati
// vdelati leče v mikroskop
// narediti, da kaj postane sestavina česa: vdelati kamenje v nasip / redko vdelati gnoj, listje v zemljo podkopati ga; pren. te hipoteze se ne dajo vdelati v dosedanjo teorijo
● star. vdelati bluzo z zlato nitjo okrasiti; izvesti; star. kar hitro se je vdelal vpeljal v delo
// vdelati leče v mikroskop
// narediti, da kaj postane sestavina česa: vdelati kamenje v nasip / redko vdelati gnoj, listje v zemljo podkopati ga; pren. te hipoteze se ne dajo vdelati v dosedanjo teorijo
● star. vdelati bluzo z zlato nitjo okrasiti; izvesti; star. kar hitro se je vdelal vpeljal v delo
- vdélan -a -o: vdelan material; železen križ, vdelan v okno
Število zadetkov: 13
Dostopnost