Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
čêsen čêsna samostalnik moškega spola [čêsən]
    1. začimbna rastlina z razvejanim steblom in podzemno čebulico s stroki belkaste barve; primerjaj lat. Allium sativum
      1.1. stroki te rastline, zlasti kot začimba
STALNE ZVEZE: divji česen, medvedji česen
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. čèsen, knjiž. čèsan, bolg. čésъn < pslov. *česnъ, iz *česnǫti ‛razčesniti, razklati’ - več ...
Celotno geslo Sinonimni
dihála -ál s mn.
skupina med seboj povezanih organov, ki so kot funkcionalna enota udeleženi pri dihanjupojmovnik
SINONIMI:
dihalni organi, anat. dihalni sistem, anat. dihalni trakt, anat. respiracijski organi, anat. respiratorni organi, zastar. sopila
SSKJ²
dihálo -a s (á)
nav. mn. dihalni organ: dihala in prebavila; dihala vretenčarjev; bolezen dihal
SSKJ²
díhati -am stil. díšem nedov. (í ȋ)
1. zajemati zrak v pljuča in ga iz njih iztiskati: bolnik težko diha; dihati skozi nos, usta; enakomerno, globoko, sunkovito dihati; diha kot kovaški meh; bilo ga je tako strah, da si še dihati ni upal / dvoživke dihajo tudi s kožo sprejemajo zrak; ribe dihajo s škrgami / najlonska srajca ne dovoljuje koži, da bi dovolj dihala; les pod linolejem ne more dihati ne pride v stik z zrakom; pren., ekspr. morje je čisto rahlo dihalo v zalivu; zemlja je mirno dihala
● evfem. ponesrečenec ne diha več je mrtev
// preh. vdihavati: dihati svež gorski zrak; pren. dihati atmosfero novega časa; dihati svobodo
// izdihavati: ne dihaj vame
2. z odprtimi usti rahlo iztiskati zrak: dihala si je v roke, da bi jih ogrela; dihati v šipo
3. ekspr. živeti, bivati: vse, kar diha, se veseli pomladi; vsi rodovi so dihali v tem upanju / vedno ga je vleklo v gore, v dolini ni mogel dihati se je slabo, nelagodno počutil; diha le za svoje otroke se jim popolnoma posveča
// uspevati, shajati2: morali bomo pošteno delati, če bomo hoteli dihati; s tem denarjem bomo za silo že dihali / ozke razmere mu ne pustijo, ne dajo dihati se polno razvijati, delovati
4. ekspr. širiti se, prihajati od kod: iz kleti diha vlaga / z njegovega obraza diha dobrohotnost; ljubezen diha iz vsake vrstice pisma; iz fanta sta dihala zdravje in moč; preh. vsaka njena beseda je dihala neodločnost
5. ekspr. rahlo pihati, pihljati: južni veter diha čez polje; skozi okno diha topel zrak; preh.: gozd diha prijeten hlad; peč diha toploto
    diháje :
    bolnik leži težko dihaje
    dihajóč -a -e:
    naglo dihajoč je tekla po stopnicah; težko dihajoč bolnik
Celotno geslo Vezljivostni G
díhati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov
1.
kdo/kaj zajemati zrak v pljuča in ga iz njih iztiskati
/Težko/ diha /kot kovaški meh/.
2.
kdo/kaj z odprtimi usti rahlo iztiskati zrak proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Dihala si je v roke.
3.
čustvenostno kdo vdihavati kaj / koliko česa
/Hlastno in z navdušenjem/ je dihala gorski zrak.
4.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj živeti, bivati
Vse, kar diha, se veseli pomladi.
4.1.
kdo/kaj živeti, bivati za koga/kaj
Diha le še za svoje delo in za svoje otroke.
5.
čustvenostno kaj prihajati iz/z/s koga/česa / od kod
Iz fanta je dihalo zadovoljstvo.
6.
čustvenostno kaj prinašati kaj proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Gozd diha prijeten hlad po bližnjih pašnikih.
Celotno geslo Sinonimni
etanál -a m
kem. aldehid ocetne kislinepojmovnik
SINONIMI:
SSKJ²
gibálo -a s (á)
1. kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje: boj med nasprotji je osnovno gibalo družbenega razvoja; pisatelj prikazuje ljubezen kot poglavitno življenjsko gibalo; v njegovi prozi je lepota močno etično gibalo; notranja gibala drame; gibalo umetnikove tvornosti / dobiček je pomembno gibalo kapitalistične blagovne proizvodnje
2. nav. mn., anat. organ za gibanje (delov) telesa: gibala in dihala / aktivna gibala mišice; pasivna gibala kosti
SSKJ²
globòk -ôka -o prid., glóblji tudi globokêjši stil. globóčji (ȍ ó)
1. ki ima v navpični smeri navzdol razmeroma veliko razsežnost: globok prepad; globok vodnjak; ozka, globoka dolina; jama je globoka / obleka z globokim izrezom; globok žep / zapadel je globok sneg; globoka in deroča voda / globoki krožnik; globoki otroški voziček / stopnice so bile zelo strme in globoke; pren., ekspr. prepad med nama je vsak dan globlji; v najglobljih globočinah spomina
// ki je v navpični smeri navzdol razmeroma zelo oddaljen od površine: drevo ima globoke korenine; dno reke je globoko
// z izrazom količine ki izraža razsežnost v navpični smeri navzdol: jarek je globok dva metra; izkopali so vodnjak, globok dvajset metrov
2. ki ima v vodoravni smeri v notranjost razmeroma veliko razsežnost: obraz z globokimi brazdami; globoka zareza na deblu; rana na nogi je globoka / krilo ima globoke gube
// ki je v vodoravni smeri v notranjost razmeroma zelo oddaljen od začetka: zavili so v globlji gozd / bolečina še v globoki noči ne preneha; bili smo že v globoki zimi
// z izrazom količine ki izraža razsežnost v vodoravni smeri v notranjost: izložba je globoka dva metra
3. ki ima zamolkel, nizek zven: globok glas, smeh; govoril je z globokim basom; zateglo, globoko tuljenje
4. sposoben močno občutiti, doživeti: kot slikar je globlji in učinkovitejši; globok človek, mislec
// ki odkriva bistvo stvari: pretresle so ga globoke besede; globoka misel, modrost / globoka življenjska resnica
// ki zadeva bistvo: besede so imele globok pomen; globlji socialni proces; najglobljega smisla ni dojel; lotil se je globlje analize dela; globoka kriza sistema; globoke spremembe v gospodarstvu / za to imam tudi globlje razloge
5. ki se pojavlja v visoki stopnji: čutiti globok odpor, strah; to je napravilo nanj globok vtis; globoka ljubezen; globoke simpatije; najgloblja žalost / po mojem globokem prepričanju ne ravnaš prav; z globokim spoštovanjem govori o njem
// ki se izraža v veliki meri, popolnosti: globok mir, molk; globoka skrivnost; vsenaokrog je vladala globoka tišina / ležal je v globoki nezavesti; prebudili so ga iz globokega spanja
● doživeti globoko starost dolgo živeti; globoke oči izrazite; sugestivne
♦ agr. globoko oranje oranje v globino od 25 do 35 cm; globoko zmrzovanje globoko zamrzovanje; med. globoko dihanje dihanje ob delovanju prsnih in trebušnih mišic; tisk. globoki tisk tiskanje iz izdolbenih delov tiskovne plošče ali valja
    globôko prisl.:
    dihala je globoko; globoko misliti; globoko je občutil izgubo; glavo je globoko sklonil; tla so se mu globoko ugrezala pod nogami; zašla sta globoko v gozd; lopato je zasadil globoko v zemljo; globoko čuteč; globoko narezane avtomobilske gume; bil je globoko sklonjen; gledal je z globoko udrtimi očmi; globoko veren človek; globoko zakoreninjena navada; globoko zamišljen; ekspr. cene so globoko znižane
    ●     šalj. globoko je pogledal v kozarec opil se je; ekspr. moral je poseči globoko v žep veliko plačati; preg. tiha voda globoko dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega; sam.: na globoko orati; ribiči so odrinili na globoko
Pleteršnik
gojíti, -ím, vb. impf. hegen und pflegen, Cig., Jan., Kras-C.; ziehen, cultivieren: g. vinograde, sadje, Jan., ogr.-C.; aufziehen, erziehen, Cig., Jan.; g. gibala, dihala, čutila, pflegen, Erj. (Som.); — pren. sovraštvo, ljubezen g. v svojem srcu, Hass, Liebe im Herzen hegen, C., nk.
Celotno geslo eSSKJ
híperventilácija híperventilácije samostalnik ženskega spola [híperventilácija]
    iz medicine hiter, prekomeren pretok zraka skozi dihala pri intenzivnejšem dihanju
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. hyperventilatio, iz gr. hypér ‛zgoraj, nad’ + ↑ventilacija
Celotno geslo eSSKJ
inhalácija inhalácije samostalnik ženskega spola [inhalácija]
    1. vnašanje, zajemanje vodnih hlapov, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala; SINONIMI: inhaliranje
    2. nehoteno, neželeno vnašanje česa v telo skozi dihala; SINONIMI: inhaliranje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Inhalation, frc. inhalation iz poznolat. inhālātiō, glej ↑inhalirati
Celotno geslo eSSKJ
inhalácijski inhalácijska inhalácijsko in inhalacíjski inhalacíjska inhalacíjsko pridevnik [inhaláciski] in [inhalacíski] ETIMOLOGIJA: ↑inhalacija
Celotno geslo eSSKJ
inhalátor inhalátorja samostalnik moškega spola [inhalátor]
    1. priprava za vnašanje, zajemanje vodnih hlapov, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala
      1.1. zdravilo, ki se v dihala vnaša, zajema s pomočjo te naprave
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Inhalator, frc. inhalateur, it. inhalatore, iz ↑inhalirati
Farmacija
inhalátor -ja m
Celotno geslo eSSKJ
inhalíranje inhalíranja samostalnik srednjega spola [inhalíranje]
    1. vnašanje, zajemanje vodnih hlapov, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala; SINONIMI: inhalacija
    2. vnašanje, zajemanje česa v pljuča, zlasti dima pri kajenju
      2.1. nehoteno, neželeno vnašanje česa v telo skozi dihala; SINONIMI: inhalacija
ETIMOLOGIJA: ↑inhalirati
Farmacija
inhalíranje -a s
Celotno geslo eSSKJ
inhalírati inhalíram nedovršni in dovršni glagol [inhalírati]
    1. vnašati, zajemati vodne hlape, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala
    2. vnašati, zajemati kaj v pljuča, zlasti dim pri kajenju
    3. ekspresivno s čutili intenzivno sprejemati, izkušati
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. inhalieren iz lat. inhālāre, iz in ‛v’ + hālāre ‛dihati’ - več ...
Celotno geslo Sinonimni
izdihávati -am nedov.
1.
iztiskati zrak iz pljuč pri dihanju
SINONIMI:
izdihovati, knj.izroč. izdihati2
2.
kaj z odprtimi usti rahlo iztiskati zrak
SINONIMI:
dihati, knj.izroč. izdihati2
GLEJ ŠE SINONIM: širiti
Celotno geslo Sprotni
leptospiróza samostalnik ženskega spola
    iz medicine, iz veterine bolezen, ki prizadene več organov, zlasti jetra, dihala, obtočila, in jo povzroča bakterija iz rodu leptospir 
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. leptospirosis, nem. Leptospirose, iz nlat. Leptospira ‛rod bakterij Leptospira’, iz gr. leptós ‛tanek’ + speĩra ‛zvitek’
Celotno geslo eSSKJ
móps mópsa samostalnik moškega spola [móps]
    majhen kratkodlak pes bež, svetlo sive ali črne barve, s krepkim telesom, ploskim gobcem in krajšim zavitim repom
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Mops in niz. mop iz star. niz. moppen ‛kremžiti se, delati zlovoljen obraz’ - več ...
Število zadetkov: 32