Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
áki ákija samostalnik moškega spola [áki]
    čolnu podobna priprava za prevoz ponesrečene osebe na smučišču ali v gorah
ETIMOLOGIJA: prevzeto (in prilagojeno) prek nem. Akia in šved. Ackja iz samijskih jezikov
Geologija
aktívni ledeník -ega -a m
Betonske konst.
akvadúkt -a m
Planinstvo
alpinístični vodníček -ega -čka m
Celotno geslo Frazemi
ángel Frazemi s sestavino ángel:
ángel váruh, bdéti nad kóm/čím kot ángel váruh, bíti [právi] ángel, dóber kàkor ángel, dóber kot ángel, kot ángel váruh, [lép] kot ángel, módri ángel, pádli ángel, spáti kàkor ángel, sprémljati kóga kot ángel váruh, zaspáti kot ángel
Celotno geslo eSSKJ
balónarstvo balónarstva samostalnik srednjega spola [balónarstvo]
    dejavnost, ki se ukvarja z letenjem z balonom
ETIMOLOGIJA: ↑balonar
Celotno geslo eSSKJ
balzamírati balzamíram nedovršni in dovršni glagol [balzamírati]
    prepajati truplo z balzamom ali podobnimi snovmi, da postane odporno na zunanje vplive, razpadanje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. balsamieren, iz ↑balzam
Celotno geslo ePravopis
Belska kočna
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Belske kočne samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
dolina na avstrijskem Koroškem
IZGOVOR: [bélska kóčna], rodilnik [bélske kóčne]
BESEDOTVORJE: kočenski
Celotno geslo ePravopis
Bistriški jarek
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Bistriškega jarka samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
dolina v severni Sloveniji
IZGOVOR: [bístriški járək], rodilnik [bístriškega járka]
Celotno geslo eSSKJ
bivák biváka tudi bívak bívaka samostalnik moškega spola [bivák] tudi [bívak]
    1. manjše zasilno zavetišče na prostem, zlasti v visokogorju
STALNE ZVEZE: bivak vreča
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Biwak in frc. bivouac iz spnem. bīwake ‛straža na prostem’, iz bī ‛pri’ + wake ‛straža’ - več ...
SSKJ²
biválnik -a m (ȃ)
premični zabojnik, opremljen z najnujnejšimi pripomočki za bivanje: bivalnik za ekipo, ki dežura pri plazu, bodo morali v dolino prepeljati s helikopterjem
Celotno geslo eSSKJ16
blizi5 členek
1. izraža precejšnje približevanje določeni polni meri; SODOBNA USTREZNICA: skoraj
1.1 izraža precejšnje približevanje določeni meji v prostoru; SODOBNA USTREZNICA: skoraj
2. izraža, da je (bilo) dejanje blizu uresničenja; SODOBNA USTREZNICA: skoraj
FREKVENCA: 14 pojavitev v 5 delih
Smučanje
blóški smúk -ega -a m
SSKJ²
bobnéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. dajati močne, zamolkle glasove: sod bobni; zemlja bobni pod koraki; brezoseb. v zemlji je votlo bobnelo
// bobneč se hitro premikati: reka bobni čez jez; skale bobnijo v dolino / prst je bobnela po krsti bobneče udarjala
2. slabš. vzneseno, a vsebinsko prazno govoriti: govornik bobni z odra
    bobnèč -éča -e:
    vlak je bobneč zdrvel čez most; bobneč slap; bobneče besede, fraze
    ♦     voj. bobneči ogenj močno streljanje iz vseh vrst artilerijskega orožja
Celotno geslo Vezljivostni G
bobnéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj povzročati močne zamolkle glasove
Sod /čudno/ bobni.
1.1.
dajati močne zamolkle glasove
(V moji glavi) bobni.
2.
kaj bobneč premikati se v/na/čez kaj / na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Reka bobni čez jez.
3.
kdo/kaj povzročati močne zamolkle glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Stroji (ji) bobnijo po celi hali.
SSKJ²
bóčiti -im nedov. (ọ̄ ọ̑)
dajati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: mačka boči hrbet; bočiti obrvi, prsi / bočiti pločevino
    bóčiti se 
    dvigati se v obliki visokega loka: mavrica se boči na obzorju; most se boči čez dolino / kupola se boči nad strehami; nad zemljo se je bočilo jesensko nebo razprostiralo
    ♦     les. les se boči se zvija
Pravopis
bóčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; bóčenje (ọ́ ọ̑; ọ̑) kaj ~ hrbet, obrvi
bóčiti se -im se (ọ́ ọ̑; ọ̑) Čez dolino se ~i most
Urbanizem
bôvška híša -e -e ž
SSKJ²
brég -a m, mn. bregôvi stil. brégi; mest. mn. stil. bregéh (ẹ̑)
1. pas zemlje ob vodi: voda izpodjeda, odnaša breg; reka je prestopila bregove; priveslati do brega; odriniti od brega; plavati proti bregu; reka stopi, udari čez bregove; valovi butajo, pljuskajo ob breg; nizek, peščen, skalnat breg; breg jezera, reke / desni breg reke gledano v smeri toka / morski breg / stopiti na breg na kopno, na suho; pren. Ti se ne boš mogla nikoli odtrgati od svojega sveta in je zato bolje, da pretrgaš vse zveze z menoj, ki stojim odločno na nasprotnem bregu (M. Mihelič)
2. nagnjen svet, strmina: hiše so pomaknjene v breg; stekel je po bregu v dolino; hud, položen, strm breg / pesn. breg in dol; v breg hoditi, voziti navkreber; postavil si je hišo na bregu na hribu; hiša v bregu na pobočju
● nar. izpod brega gledati jezno, grdo; pog. ima nekaj za bregom nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj pripravlja, namerava storiti; preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega
Pravopis
brég -a m, mn. bregôvi -ôv tudi brégi -ov, mest. tudi bregéh (ẹ̑)
1. plavati proti ~u; stopiti na ~ |na kopno|; ~ reke; poud. odločno stati na nasprotnem ~u |imeti drugačno mnenje|
2. steči po ~u v dolino; hoditi v ~ |navkreber|; hiša na ~u |na hribu|; hiša v ~u |na pobočju|; poud. imeti kaj za ~om |kaj skrivati, skrivaj pripravljati|
Število zadetkov: 404