Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
domàč -áča -e prid. (ȁ á)
1. nanašajoč se na dom 1:
a) domači in sosedovi otroci; domača hiša; živel je v težkih domačih razmerah; biti pri kom kakor domač / domače ime ime domačije, ki ga uporablja bližnja okolica; domači praznik praznik v okviru družine; dan, ko se pri hiši zakolje prašič
b) domač pridelek; domača hrana, klobasa; domače vino / domača zdravila doma pripravljena zdravila, navadno iz zdravilnih rastlin, zelišč
c) domača nega bolnikov; krava domače reje; domača vzgoja; domača zabava; domača dela, opravila / domača obrt na tradiciji sloneče obrtno delo kmečkega prebivalstva kot stranska zaposlitev; čevlji domačega dela ročnega
č) kmetje so lahko sekali le za domače potrebe; pridelujejo za domačo rabo in še jim ostane za prodajo / domača halja halja za nošenje doma, v stanovanju; domača lekarna omarica z najnujnejšimi zdravili
2. nanašajoč se na ožjo ali širšo domovino: domači fantje; domači film; rad sem v domačem kraju; domači in tuji tekmovalci; nisem domač v tem kraju; domača industrija; domače novice; domača občina / slabš. domači izdajalec med narodnoosvobodilnim bojem okupatorjev sodelavec; domači jezik jezik lastne jezikovne skupnosti; domači kapital; domači turizem turizem, ki ne vključuje tujih, inozemskih turistov; domače tržišče tržišče znotraj države
// ki je po izvoru od tam, kjer živi: priseljenci in domači prebivalci / domača rastlina
3. ki živi, raste ob človeku, pod njegovim nadzorstvom: divje in domače živali
4. krotek, nenapadalen: nikar se ne bojte, pes je čisto domač
5. navadno v povedni rabi ki ne kaže strahu pri sporazumevanju, v stikih z ljudmi: že čez nekaj dni je postal domač; drugič je bila z njim čisto domača / gostje so se napravili domače
// ki vzbuja občutek ugodja: majhen prostor je bolj domač kot velik
● 
ekspr. že dolgo ni prestopil domačega praga ni bil doma; iron. domači prijatelj ženin ljubimec; kar vstopi, nič nas ne motiš, saj si domač do tebe imamo skoraj tak odnos kot do člana družine; vrnil se je pod domačo streho domov; pesn. domače ognjišče dom, družina; ekspr. stopiti spet na domača tla vrniti se v domovino
♦ 
ekon. domače delo pod vodstvom podjetja organizirana proizvodnja za trg v zasebnih stanovanjih; etn. domače platno platno, ki je ročno tkano iz ročno predene preje; gastr. domači prijatelj trdo, na rezine razrezano pecivo z orehi in rozinami; obrt. domači kruh z moko potresen in v pletenih košaricah vzhajan pekovski kruh; šol. domači učitelj nekdaj učitelj, ki poučuje otroke bogatejših staršev na njihovem domu; domača naloga pisne obveznosti učencev, ki jih morajo opraviti doma; domače ali obvezno branje literarna dela, ki jih morajo učenci prebrati doma
    domáče prisl.:
    prav domače se je vedla; po domače povedati preprosto, ne zapleteno; v domačem jeziku; biti po domače sprejet / Janez Kotar, po domače Maček
     
    ekspr. tista proslava je bila – po domače rečeno – krokarija povedano brez olepšavanja; iron. v tovarni je šlo vse preveč po domače ni bilo prave delovne discipline in odgovornosti
    domáči -a -e sam.:
    vsi domači so mu pomrli člani družine; prinesi merico domačega! doma pridelanega vina; pog. navija za domače domače tekmovalce
Pravopis
domàč -áča -e; bolj ~ (ȁ á á) biti, postati ~; čisto ~; domač z/s kom biti ~ s sosedi
domáči -a -e (á) ~ praznik; ~a naloga; ~e vino; pesn. ~e ognjišče dom, družina
domáči -ega m, člov. (á) naši ~i; knj. pog. navijati za ~e za domače tekmovalce
domáče -ega s, snov. (á) prakt.sp. kozarček ~ega |doma pridelanega vina|
po domáče nač. prisl. zv. (á) ~ ~ povedati; poud. To je, ~ ~ rečeno, neumnost |povedano brez olepšavanja|; iron. Tam gre vse preveč ~ ~ |ni prave delovne discipline, odgovornosti|
Celotno geslo Sinonimni
domàč1 -áča -e prid.
ki vsebuje, vzbuja občutek ugodja, kakršno se dogovorno povezuje z doživljanjem doma
SINONIMI:
knj.izroč. domačen, knj.izroč. domačnosten, ekspr. intimen
GLEJ ŠE SINONIM: krotek
Celotno geslo Sinonimni
domàč2 -áča -e povdk.
GLEJ SINONIM: znan
Celotno geslo Vezljivostni NG
domàč-áča -epridevnik
  1. varen, gotov, ker je dovolj dobro seznanjen z določenimi vsebinami, okoliščinami, ljudmi v določenem okolju, sredini
    • kdo biti domač
    • , kdo narediti se domačega
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • domač v/pri
  • , domač z/s
  • , domač med
Celotno geslo Pregovori
domač je sestavina izrazov
Boljša je domača gruda kot na tujem zlata ruda
Celotno geslo Etimološki
domȁč – glej dọ̑m
Pleteršnik
domàč, -áča, adj. 1) zum Heimatshause gehörig, Haus-; domači, die Hausgenossen, die Hausleute; bil je domač sin, Erj. (Izb. sp.); le govori, saj smo sami domači skupaj, jvzhŠt.; d. človek, ein Hausgenosse; domačega tatu se je težko ubraniti, Jan. (Slovn.); d. kruh, Hausbrot, Cig.; domača živina, das Hausvieh; — 2) zur Heimat gehörig, heimisch; izpod domačega zvona, aus der Heimatspfarre, Cig.; pripluti na domač breg, Npr.-Erj. (Torb.); — inländisch, Cig., Jan.; domači (ljudje), Eingeborne, Cig. (T.), DZ.; domača reja, die Innzucht, Cig. (T.); — domača vojska, der Bürgerkrieg, Cig. (T.); — 3) vertraut; preveč sta si domača; po domače, in ungezwungener Weise; po domače se vesti, po d. povedati kaj; — tudi: dómač, -áča, Št.
Celotno geslo Pohlin
domač [domȁč] pridevnik
  1. domač
  2. krotek, udomačen
Celotno geslo Hipolit
domač pridevnik
Vorenc
domač prid.F16, chrestondomazha endivia, ṡeliṡzhe; coluberdomazha kazha, gloṡh; concubinas'raven ṡhena, hotniza, domazha kurba; concubinusdomazhi kurbèr; dapsiles dotesveliki davki, ali domazhe ſhtivre; directarÿdomazhi tatje, kateri ſe v'kamrah potajè, de kradeo; hibris, -disenu preſſè od eniga divjiga praṡza, inu od domazhe praſſize; lar, -risṡhkratel, hiſhni malyk, domazhi dúh; lares penatesdomazhi duhovi, ali boguvi; originarius, -a, -umna enim meiſti rojen, ali ṡrejen, domazhiga roiſtvá; patriadum, ozhetina, ali domazha deṡhela; penatesdomazhe poſhaſti, ali ṡhkratelni: tudi tú domazhe prebivanîe; perfamiliaris, -recilú domazhi, inu priaṡniu; verna, -aedomá ṡrojeni hlapiz, domazhi otrok; vinum patriumdomazhe, ali deṡhelṡku vinu
Svetokriški
domač -a prid. domač: nej saiz, temuzh en domazhi im. ed. m dol. Koshlizh ǀ v tem meſti Cajerus imenovanim, kuga je taku domazha im. ed. ž, inu pervajena ǀ Domazha im. ed. ž preſiza s'mejhuriam rejd yh je posherla ǀ s'eno beſsedo nej domazhe im. ed. s, temuzh divje meſsu nej ſo Koslizhi, temuzh sajzi ǀ ſakaj tudi eden s'ſvojga laſtniga domazhiga rod. ed. m ſoda ſe opijani ǀ per domazhimu daj. ed. s opravili ǀ perpravi taistu domazhe tož. ed. s meſsu ǀ ſpovidnik pride, kateriga tij domazhi im. mn. m na tihim poklizheio ǀ nikar lj sami tij domazhi im. mn. m, temuzh tudi letij s'unanij bi pershli ǀ tem domazhem daj. mn. sezhne pridigo reskladat domači m prebivalec iste hiše: ſe je bal de bi njega kateri domazh im. ed. nefratal, inu vubil ǀ Bogu ſte ſe samirili, inu vashim domazhim daj. mn., inu blishnim pohujsheine dalli
Celotno geslo Megiser
domač pridevnik
Besedje16
domač1 posam. ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)
Besedje16
domač2 prid. ♦ P: 11 (TT 1557, TL 1561, TPs 1566, TL 1567, TC 1575, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Celotno geslo eSSKJ16
domač1 -ega posamostaljeno
kdor je po izvoru od tam, kjer živi; SODOBNA USTREZNICA: domači
FREKVENCA: 10 pojavitev v 2 delih
Celotno geslo eSSKJ16
domač2 -a -e (domač, domoč) pridevnik
1. ki se nanaša na hišo, iz katere kdo izvira, kjer kdo živi; SODOBNA USTREZNICA: domač
1.1 ki se nanaša na družinsko skupnost, v kateri kdo živi; SODOBNA USTREZNICA: domač
2. krajevno malo oddaljen; SODOBNA USTREZNICA: bližnji
3. ki živi, raste ob človeku, pod njegovim nadzorom; SODOBNA USTREZNICA: domač
FREKVENCA: 39 pojavitev v 11 delih
TERMINOLOGIJA: domači bog
Črnovrški
domač
Zadrečki
domač prid.
Bovški
domač gl. pitoven
Število zadetkov: 23