Večkrat se ustavim ob zagati, ko ne vem, katero obliko pridevnika, izpeljanega iz glagola prenesti izbrati: prenesen ali prenešen. Primer: Datoteka je že uspešno prenesena/prenešena na namizje. Čeprav se zavedam, da je fonetično gledano prva oblika bolj ustrezna, se mi druga zdi nekoliko bolj naravna. Podobno se sprašujem tudi glede pridevnikov iz glagola okrasiti: okrasen/okrašen, izraziti: izrazen/izražen in iz glagola opaziti: opazen/opažen.
Zadetki iskanja
Jezikovna
Deležniške oblike: »prenesen«, »prenešen« in sorodne zagate
Jezikovna
Jezikovna
Jezikovna
Glagol »nasloviti« v pomenu 'obravnavati'
V zadnjem času je mogoče zaslediti rabo glagola nasloviti v pomenu ukvarjati se z, govoriti o, osredotočiti se na; posvetiti se, lotiti se, lahko tudi preprečiti, odpraviti, v besedilih institucij EU gre za prevod/kalk angl. glagola to address. Zanima me, ali nameravate ta pomen zajeti v sprotnem slovarju in ali ga je v uradnih besedilih, glede na to, da ni normiran, sploh dopustno uporabljati?
Glagol s tem pomenom je pogost v publicističnih besedilih, pa tudi političnih. Pred kratkim pa je bila v Uradnem listu EU objavljena Uredba (EU) 2018/302 o naslovitvi neupravičenega geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije (EN: on addressing unjustified geo-blocking and other forms of discrimination).
Jezikovna
Kako pisati ime »Merku« — s krativcem (Merkù) ali brez njega?
V magistrski nalogi na muzikologiji hčerka piše o Merkuju. Razen v prvem sklonu -- pišemo z naglasom priimek Merku?
Jezikovna
Kratice in ujemanje s povedkom
Zanima me, kako je z ujemanjem spola (in ostalih slovničnih kategorij) med kratico in povedkom, če kratica nastopa v funkciji osebka.
Je pravilno: OB se brez tega ni moglo razviti? ali: OB se brez tega ni mogla razviti? (OB - odprto bančništvo); OB se brez tega niso mogla razviti? (OB - odprta bančništva)
Je ujemanje vezano zgolj na kratico ali njen "razvezani pomen"?
Jezikovna
Naglasno mesto samostalnika »ploščina«
Spoštovani, za študijske potrebe sem brskala po portalu Fran in pri iztočnici ploščina v SSKJ2 opazila variantnost naglasa (plôščina/ploščína), medtem ko je ta ista iztočnica v Pravopisu zapisana s samo eno varianto naglasa: ploščína. Zanima me, zakaj je temu tako.
Jezikovna
Navajanje virov pri strokovnem pisanju
Zanima me, kako navajati vire v publikacijah. Poznam nekaj standardov, vendar me zanima, ali je dopustno tako:
- Vid PEČJAK, Psihologija množic, Ljubljana 1994.
Jezikovna
Oblikoslovna dvojnica »okvir okvira/okvirja« v terminologiji s področja živinoreje
Prosim, če mi lahko pomagate pri tem: ali so živali velikega okvirja ali okvira?
Jezikovna
Odločanje med polstavčnim in besednozveznim izražanjem
Ali je besedna zveza nižje cene od dovoljenih namesto cene, nižje od dovoljenih pravilna oziroma dopustna?
Jezikovna
Pisanje začetnice v večbesednih zvezah občne besede in lastnega imena
Vljudno prosim za pojasnilo glede pisanja velike oziroma male začetnice pri zapisu večbesednih stvarnih lastnih imen.
Pri stvarnih imenih z občnoimenskimi začetki je dopustno občno ime pisati z malo začetnico, npr. hotel Union, hotel Slon, hotel Turist; grad Strmol, grad Turjak. Pogosto pa zasledimo primere, kot so Vila Bled, Vila Podrožnik, Vila Jadranka. Prosim, če mi pojasnite, ali je raba velike oz. male začetnice v omenjenih besednih zvezah pravilna.
Za odgovor se Vam vnaprej lepo zahvaljujem.
Jezikovna
Podomačevanje poljskih imen: »Stękała«
Ali lahko ime poljskega skakalca pišemo brez posebnih črk? V poljščini je ime zapisano Andrzej Stękała, FIS zapisuje to Stekala (brez posebnih črk). Na RTV so njegovo ime dolgo časa govorili [štekala], sedaj govorijo [stenkala]. V prenosu je novinar povedal, da je zaradi teh posebnih črk pravilno izgovarjati [stenkala]. Če je v slovenskem besedilu ime napisano brez teh posebnih črk, je potem pravilen izgovor [stekala]?
Gledal sem v pravopisu, ampak tega imena ni. Na podlagi drugih poljskih imen ne vem, ali lahko pišem brez posebnih črk. Lódž je napisan tako, čeprav je poljsko Łódź. Szczécin, Oświęcim pa ima posebne črke. Kako vem, kdaj so v pravopisu napisane posebne črke, kdaj pa naglas (ali je pri Lódž in Szczécin posebno znamenje, ali naglas)?
Jezikovna
Predlog »do« in sklon izraza količine, ki sledi
Zanima me pravilna raba predloga 'do' v primeru časovnega obdobja dveh mesecev. Predlog 'do' ob sebi zahteva rodilnik. V Gigafidi pa sem zasledila različne primere. Gre za napake ali za posebne primere/dopustno rabo? Npr. (iz Gigafide): ... tisti, ki so s sončenjem vzdrževali barvo en do dva meseca na leto, verjetnost za razvoj NHL-ja tri... ...o prekrških zoper javni red in mir: Z zaporom do dveh mesecev se kaznuje za prekršek: kdor se klati... ..., da je denarna kazen za nepravočasno oddano napoved (do dveh mesecev od poteka roka za oddajo) ...Po nekaterih ocenah se preiskovalni postopek lahko zavleče do dva meseca... ...stalnih strank, ki so pripravljene na izdelek čakati tudi do dva meseca in zanj odšteti precej denarja... ...Za statistične namene in obveščanje so roki določeni in trajajo do dva meseca po zaključku poslovnega leta, odvisno od tega...
Konkretno pa me zanima stavek: Če v času jemanja zdravila in do 2 meseca po zaključku zdravljenja opazite neželeni učinek, obvestite svojega zdravnika. Osebno bi se mi zdelo bolj prav do dveh mesecev po zaključku.
Jezikovna
Pridevnik iz kratice SIJ
V Skupini SIJ so se odločili dosedanji praznik dan metalurga oz. prireditev, poimenovano Dan metalurga, preimenovati, kot so zapisali, v SIJev dan (uporaba verzalk zaradi prepoznavnosti). Ker gre za izpeljanko svojilnega/vrstnega pridevnika iz kratice (imena družbe), menim, da je to napačno, in da sta le spodnji dve možnosti:
Če kratica preide med stvarna lastna imena, torej ohrani veliko začetnico: Sijev dan Lahko pa uporabimo vezaj, ker se kratica konča na soglasnik, torej SIJ-ev dan. Imam prav? Hvala za hiter odgovor, ki mi bo pomagal prepričati odgovorne.
Jezikovna
Pridevnik iz zgodovinskega naselbinskega imena »Edo« (danes Tokio)
Kako bi pravilno tvorili pridevnik iz nekdanjega imena za Tokio "Edo". Predvsem ko gre za poimenovanje določenega obdobja v japonski zgodovini, ki se navezuje nanj (an. "the Edo period").
Bi lahko uporabili zgled Toledo-toledski? Je dopustno reči "v času Eda"? Je dopustno zapisati "v času/obdobju Edo," kot zasledimo recimo v članku na naslovu https://sl.wikipedia.org/wiki/Zgodovina_Japonske.
Jezikovna
Jezikovna
Slovenska poimenovanja za lat. Prionace glauca
Ali je modrulj dopustno ime za vrsto Prionace glauca (ki se sicer uradno po slov. imenuj sinji morski pes) ali gre za hrvatizem?
Jezikovna
Svojilni pridevnik iz francoskega priimka »Lavoisier«
Zanima me, katera oblika svojilnega pridevnika iz priimka Lavoisier je ustreznejša: Lavoisierov ali Lavoisierjev. Pojavljata se namreč obe, in če prav razumem pravopisna navodila, je to pri priimkih, ki se končujejo na nemi soglasnik, res dopustno.
Jezikovna
Številke poglavij v kazalih in ločila
Ali je v kazalih pri številkah poglavij bolj smiselno/pravilno pisati pike ali kar brez? npr. 1. Oblikoslovje
Če se odločimo za pike, jih moramo potem pisati tudi za številkami podpoglavij, kajne? npr. 1.1. Oblike
1.1.1. Samostalniška beseda
Kako pa je z zadnjo piko v temle primeru?
npr. V poglavju 1.1 so obravnavane ... (Sklepam, da tako kot v primeru: v poglavju 1 so obravnavane ...?)
Ali je dopustno tudi pisanje: v poglavju 1.1. so obravnavane?
Pa še zadnje vprašanje:
Ali je ustrezno pisanje
- Glej poglavje 1.1. Oblike in poglavje ...
- Glej poglavje 1.1 z naslovom Oblike in poglavje ...
- Glej poglavje 1.1, Oblike, in 1.2 ...
Najlepša hvala in lep pozdrav
Jezikovna
Uporaba izraza »redefinicija«
Zanima me ali je dikcija oziroma zapis: REDEFINICIJA mednarodnega sistema merskih enot (SI) iz vidika slovenska jezika dopustno. Ta zapis bi želeli uporabiti v vseh dokumentih, medijskih in strokovnih objavah, celostni podobi Urada RS za meroslovje, spominskih znamkah itd.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 22
Dostopnost